|  Epilog projekta Lesni feniks - ponovna uporaba odsluženega lesa nujen ukrep prilagajanja podnebni krizi
S spletnim dogodkom Novo življenje lesa: krožno gospodarstvo v praksi, na katerega so povabili Ekologi brez meja, se zaključuje projekt ponovne uporabe odsluženega lesa Lesni feniks, ki je udeležence včerajšnjega dogodka navdušil z uspešnim povezovanjem lokalne skupnosti, izobraževalnega sistema, gospodarstva in nevladniške sfere, občane Žirov pa z novo urbano opremo.
Udeležence dogodka, ki so si premierno ogledali video predstavitev projekta, je nagovoril župan Občine Žiri, mag. Janez Žakelj, in predstavil rezultate projekta. Med prototipi klopi, ki so jih izdelali dijaki Šolskega centra Škofja Loka, je partnerje najbolj navdušila klop z izrezljanim klekljem Eve Kokelj, ki je bila osnova za 20 klopi. Poleg njih je iz odsluženega lesa nastalo tudi devet ležalnikov in garderoba iz krivljenih elementov za kopališče Pustotnik, ki jo je razvil Klemen Mezeg, študent lesarstva. Vsa urbana oprema je nastala v podjetju M Sora.
Žakelj je o projektu povedal: “Sodelovanje lahko ocenim kot odlično, zelo dobra poteza je bila, da smo v projekt vključili dijake srednje šole, ki so s svojim veseljem do ustvarjanja in energijo v projekt vnesli veliko pozitivnega. Vesel sem, da so v podjetju M Sora izkazali družbeno odgovorno noto in s sodelovanjem postavili zgled zaposlenim, mladim in tudi širšemu okolju.”
Predstavitev dobre slovenske prakse krožnega gospodarstva je podkrepil pogovor s predstavniki Centra ponovne uporabe Maasland v Belgiji, ki mu je sledila okrogla miza, osrednji del dogodka, ki ga je povezoval dr. Aleš Ugovšek.
“Projekti, kot so Lesni feniks, so še posebej pomembni za razvoj poklicnih kompetenc dijakov in ozaveščanje o pomenu krožnega gospodarstva. To bo njihova prihodnost,” je povedala Irena Leban, predavateljica Šolskega centra Škofja Loka, a tudi dodala, da si dijaki velikokrat še ne predstavljajo konca življenjske poti izdelkov, jih pa na šoli ves čas usmerjajo v krožno razmišljanje.
Da imamo v Sloveniji lesa zaenkrat še dovolj, kar nas vse skupaj malo upočasnjuje pri razmišljanju o krožnem gospodarstvu v lesni industriji, meni direktor podjetja M Sora, Aleš Dolenc in dodaja: “Bojim se, da bodo podnebne spremembe situacijo dramatično spremenile, zato se v našem podjetju trudimo ukvarjati s ponovno uporabo lesa.”
Dr. Igor Gavrić, raziskovalec v centru odličnosti InnoRenew, je izpostavil interes za nakup izdelkov iz odsluženega lesa, ki bi ga morali spodbujati z različnimi subvencijami. Glede ne izsledke raziskave, ki so jo opravili na inštitutu, bi se skoraj polovica anketirancev odločila za nakup oken iz odsluženega lesa, če bi bila cena enaka ali rahlo višja, pokazalo pa se je tudi zanimanje za izvor tega lesa, kar kaže na okoljsko ozaveščenost kupcev.
Dr. Dragica Marinič, predstavnica SRIP Krožno gospodarstvo, je projekt vpela v širši kontekst krožnega gospodarstva in ocenila, da imamo v Sloveniji na tem področju veliko znanja in potenciala. Okroglo mizo so govorci sklenili z upanjem, da bo tovrstnih konkretnih projektov v prihodnosti čim več.
Ekologi brez meja, organizatorji dogodka in eni od pobudnikov projekta, so vodili komunikacijsko kampanjo in v sodelovanju z Razvojno agencijo Sora organizirali predavanja in projekcije dokumentarnih filmov, ki so pritegnili več kot 600 posameznikov. Predsednica društva, ki si prizadeva za čim več tovrstnih projektov in sodelovanj, Urša Zgojznik, ob tem dodaja: “Mislim, da lahko Lesni feniks pokaže, da ponovna uporaba prinaša številne koristi za različne deležnike in Škofjeloško umesti na zemljevid trajnostnih območij.
Hkrati je projekt primer dobre prakse sodelovanja znotraj lokalne skupnosti, ki povezuje lokalno samoupravo, izobraževanje, gospodarstvo in splošni javni interes”.
Dogodek je potekal v sodelovanju s partnerji projekta: Občino Žiri, podjetjem M Soro, Šolskim centrom Škofja Loka, Razvojno agencijo Sora in Zadrugo Lokatur. Projekt Lesni feniks sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020). |
NE ZAMUDITE
