Kaj je skupni imenovalec vseh uspešno delujočih skupnosti? Povezovanje! To dokazujejo naše več kot uspešne in napredne zero waste prakse. Brez povezovanja ni izmenjave znanja. Z novimi evropskimi projekti, ki jih predstavljamo ta mesec, dotok znanja krepimo in prenašamo na naše skupnosti.

Prenosa znanja in napredovanja pa ni brez lokomotive, ki spodbuja povezovanje. To smo v tem primeru Ekologi brez meja, ki vas tokrat še posebej vabimo k pomoči pri napredovanju. Kot pravi naš tokratni kolumnist, izvršni direktor Zero Waste Europe: “Zero waste je pot in ne cilj”. Vabljeni, da jo prehodite z nami!

Rezultati prvih zaveznic zero waste strategije pri nas

Vrhnika se je leta 2014 skupaj z občinama Log-Dragomer in Borovnica prva odločila za pridružitev slovenski in evropski mreži lokalnih skupnosti na poti do zero waste. Občine skupaj štejejo okrog 25.000 prebivalcev, kjer za ravnanje z odpadki skrbi Komunalno podjetje Vrhnika. Njihova zaveza k zero waste strategiji ni bila naključje, ampak logična posledica naravnanosti k družbi brez odpadkov že od vsega začetka delovanja. Namreč na tem območju odpadke ločujejo že od leta 1994 in jih dojemajo kot surovine. 

Pred sprejetjem nove zaveze smo pregledali rezultate, ki so jih občine dosegle v zadnjih 6-ih letih (2014-2019).

Glavni cilji iz sprejete zaveze zajemajo:

• ločeno zbrati 80 % odpadkov in jih poslati naprej v snovno izrabo (recikliranje, kompostiranje, anaerobna obdelava);
• zmanjšanje količine nekoristnih odloženih odpadkov na 70 kg letno na prebivalca;
• zmanjšanje količine nastalih odpadkov na prebivalca (koristnih in nekoristnih) na 350 kg letno.

Uspelo jim je doseči zelo dobre rezultate in kljub trendu rasti vseh nastalih komunalnih odpadkov obdržati količine mešanih komunalnih odpadkov pod zastavljenim ciljem. V lanskem letu je nastalo teh količin za 62 kg na občana in se ločeno zbralo 83 % odpadkov. Za primerjavo je slovensko povprečje v 2019 znašalo 73 %, prebivalec Slovenije pa je povprečno proizvedel 514 kg komunalnih odpadkov. V teh občinah jih je bilo znatno manj, 372 kg, a to vseeno pomeni, da gre za cilj, ki jim ga ni uspelo doseči.

Po strukturi največji delež ločeno zbranih odpadkov predstavljajo biološki, ki jih letno v povprečju zberejo 142 kg na občana. Intenzivno spodbujajo kompostiranje na domu, ki ga uporablja slaba tretjina občanov, in bo izziv tudi v prihodnje.

Poglejmo kateri ukrepi in pogoji so najbolj zaslužni, da je bilo doseganje takšnih rezultatov sploh možno. Osnovno vodilo je še zmeraj preprečevanje nastajanja odpadkov, ločeno zbiranje na izvoru in zmanjševanje količin mešanih komunalnih odpadkov.

Komunala Vrhnika redno izvaja naslednje aktivnosti za realizacijo teh prioritet:

• spodbujanje prodaje proizvodov brez odvečne embalaže in uporabo vračljive embalaže,
• spodbujanje ponovne uporabe s storitvami in servisom starih predmetov ter mreženjem Depoja po celotni Sloveniji,
• izvajanje posameznih akcij in ekonomskih instrumentov kot so “s KOKOM ceneje”, zbiranje tekstila in organiziranje izmenjav, bazarja in boljših trgov ter akcija zbiranja tetrapaka za izdelavo higienskega papirja,
• spodbujanje lokalne samooskrbe in pomoč pri prodaji lokalnih izdelkov,
• intenzivno okoljsko ozaveščanje in izobraževanje na vseh nivojih lokalne skupnosti,
• vključevanje zero waste strategije na področje turizma in organizacije prireditev brez odpadkov.

Eden izmed najbolj vidnih faktorjev tolikšne “okoljske razgledanosti” je prav gotovo razvojni projekt Depo, ki temelji na ideji nadgradnje klasičnega centra za ponovno uporabo, sledi smernicam krožnega gospodarstva z zapiranjem zank in tako prinaša večjo dodano vrednost. Depo je odličen primer, kjer imata ponovna uporaba in priprava za ponovno uporabo prednost pred drugimi ukrepi ravnanja z odpadki. Hkrati pa deluje kot izobraževalni center, ki ga letno obišče preko 1800 učencev in drugih domačih kot tujih zainteresiranih skupin.

V lanskem letu so zajeli okrog 33 ton predmetov, od tega so jih 14 ton predelali v Depoju in tako prihranili več kot 7.000 evrov, ki bi jih drugače plačali za odvoz na odstranjevanje v Ljubljano. Imajo urejen in učinkovit sistem zbiranja predmetov, njihovega evidentiranja in priprave za prodajo, ki jim je omogočil, da so v letu 2019 prodali 13.650 kosov - skoraj 40 kosov na dan. 

Med njihove storitve spada tudi hitri servis in popravilo koles “na domu”. Omeniti velja tudi Depojevo točilno postajo za prodajo ekoloških čistil, ki so jo skupaj s podjetjem NMC iz Logatca kot prvi v Sloveniji postavili leta 2016 in tako omogočili nakupovanje brez embalaže.

Prednost bivanja v zero waste skupnosti je med drugim spodbuda uporabe pralnih plenic. Reševanja problema odpadnih plenic in zmanjševanje stroškov povezanih z njihovim odstranjevanjem so se lotili v petih enotah vrtca Vrhnika. Število odpadnih plenic so zmanjšali za 25 tisoč kosov letno, kar vsako leto pomeni približno 5.300 evrov prihrankov. Koliko bi lahko privarčevale druge slovenske občine z uvedbo pralni plenic smo kot izziv izračunali že pred leti.

Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so odličen zgled in spodbuda ostalim občinam, ki si želijo zmanjšati svoj vpliv na okolje z učinkovitim ravnanjem z viri in izboljšati kakovost bivanja svojih občanov. Občane intenzivno ozaveščajo in jih aktivno vključujejo v svoje aktivnosti pri izvajanju zero waste strategije. Glede na rezultate se lotevajo pravih ukrepov.  Več o aktivnostih in njihovi strategiji zero waste si lahko preberete v podrobnih letnih poročilih. 

Piše: Žaklina Žnajder

Vir: http://ebm.si/o/sl/