S kefirjem sežemo v možgane

četrtek, 5. november 2020 @ 05:02 CET

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Domači napitek, ki dviga imunost
Od fermentirane hrane najbolj poznamo kislo zelje in repo. Mi pa jima tokrat pridružujemo vodni kefir - fermentirani napitek, ki tudi pomaga pri dobrem počutju in zdravju. Njegovo ustvarjanje je preprosto. Potrebujemo le kefirjeva zrnca in sladkor. Napitek osvežuje in učinkuje kot probiotik, ki v črevesju razvija dobre mikrobiotične bakterije in tako krepi imunski sistem.

Povsem upravičeno lahko trdimo, da požirek vodnega kefirja na dan odžene zdravnika stran. O tem smo se pogovarjali s Suzano Kranjec, profesorico matematike, ki je mojstrica priprave fermentirane hrane. Je soavtorica knjige »Fermentiraj.si - Brezglutenska akademija«.

Suzano Kranjec je življenje samo določilo, da se bo morala v življenju poudarjeno ukvarjati s hrano, če hoče biti zdrava. Ali zdravje ali bolezen. Ima namreč celiakijo, kar pomeni, da ne sme zaužiti niti drobca glutena.

Kaj je vodni kefir?
Vodni kefir je fermentirani napitek, ki vsebuje številne probiotike, encime, vitamine in minerale ter druge sestavine, ki zelo ugodno vplivajo na zdravje. Nastane po fermentaciji sladkane vode s pomočjo netopnih vodnih kefirjevih zrn. Vodni kefir je starodavna pijača. V svetu je poznan pod številnimi imeni: japonski vodni kristali, kitajski snežni lotos ali xuelian, sladkorni kefir in drugo. Fermentirane pijače, med njimi še posebno kefirji, spadajo med najbolj učinkovite probiotike. In med izredno učinkovite antioksidante. Zato jim pripisujejo pomlajevalni učinek.

Kako različen je od mlečnega kefirja?
Mlečni kefir marsikomu povzroča težave, ker je narejen iz mleka, saj le ta zasluzuje in vsebuje laktozo. Tudi sama imam intoleranco na laktozo. Zato mlečni kefir uživam zelo občasno, ker naj bi laktozo v procesu fermentacije mlečnokislinske bakterije predelale in naj bi kefir potem ne delal težav. Sicer pa si zelo dober kefir naredim iz sojinega mleka. Prav tako zelo dobro nastane kefirjeva skuta iz soje. Kefirja se razlikujeta tudi po tem, da vodnemu kefirju lahko dodamo tudi razne vrste sadja. Po končani fermentaciji pa vanj lahko iztisnemo sok citrusov. Mlečni kefir tega ne prenese. Prenese pa dodatke zelišč, ki tudi dodatno povečajo antioksidativni učinek.

Kaj potrebujemo za pripravo vodnega kefirja?
Glavna so zrnca vodnega kefirja. Imenujemo jih tudi SCOBY (symbiotic colony of bacteria and yeast). So osnovna, starter kultura za izdelavo kefirja. Če ne poznamo nikogar, ki bi nam jih podaril, odvečna zrnca se namreč podarjajo, jih lahko kupimo prek spletne strani Kefirko.com/sl. Prozorni, želatinasti kristalčki so sestavljeni iz mlečnokislinskih bakterij in kvasovk. Bakterije in kvasovke živijo v ustvarjalnem sožitju. Med fermentacijo predelajo naravne sladkorje, ki so dodani vodi, v enostavna, lahko prebavljiva hranila, številne encime in koristne kisline. Vse, kar potrebujemo, so torej zrnca, sladkor in voda.

Kakšno vodo uporabimo? Kar iz vodovoda?
Voda iz pipe je lahko neprimerna zaradi klora. Klor kefirjevim zrncem škoduje, saj njihovo delovanje zavre ali celo onesposobi. Na začetku nisem vedela, kaj delam narobe, da mi kefir ni uspeval. Potem sem izvedela, da je to zaradi klora. Uporabila sem filter za vodo, ki klor izloči. In vodni kefir mi je fantastično uspeval. Če filtra za vodo nimamo, vodo prevremo, da izločimo klor. Lahko jo tudi le zavremo z grelnikom za vodo, kar je že dovolj, da klor izhlapi. Nato počakamo, da se ohladi, in jo uporabimo. Ker pa kefirjeva zrnca za svoje delovanje potrebujejo minerale, je za izdelavo vodnega kefirja najpomembnejša trda, izvirska ali mineralna voda. Zato moramo vodi, če jo filtriramo ali prekuhamo in ji s tem odstranimo minerale, le te dodati, da lahko nastane kefirjev napitek.

Kako dodamo minerale?
Kefirju v nastajanju dodamo malo melase, največ pol žličke. Ali suho sadje. Kefir pa lahko namesto iz vodovodne vode naredimo iz mineralne vode.

Kakšen sladkor prija kefirjevim zrncem?
Beli sladkor, rjavi sladkor ali rjavi melasin sladkor. Če ne želimo, da je vedno rjave barve, uporabimo beli sladkor in dodamo suho sadje: rozine, suhe slive, dateljne … Za liter kefirja uporabimo dve in pol jušni žlici sladkorja. Nekatere moti tudi vonj, če uporabljamo melaso ali rjavi sladkor, zato lahko minerale nadomestimo s suhim sadjem.

Ali mora biti sladkor v vodnem kefirju?
Da, mora biti, melaso dodamo zraven le za minerale. Sladkor je hrana za SCOBY.

Kaj storimo potem?
Najprej v stekleno posodo za vlaganje ali v namensko posodo za pripravo kefirja nalijemo vodo. V njej raztopimo sladkor. Dodamo kefirjeva zrnca in morda še suho sadje. Vse to premešamo. Posodo pokrijemo s krpo, ki prepušča zrak, in jo pritrdimo z elastiko. Tako preprečimo dostop insektom, ne pa zraku. Pijača nastaja na sobni temperaturi 24 do 48 ur ali več. To je primarna fermentacija. Med tem nekajkrat premešamo.

Kako hitro se zrnca razmnožujejo?
Če ima kefirjeva kultura dobre pogoje za razmnoževanje, zelo hitro. Odvisno je tudi od temperature prostora. Poleti, ko je temperatura višja, je fermentiranje hitrejše. Recimo dva dni. Pozimi, če ponoči izklapljamo ogrevanje, pa potrebuje primarna fermentacija približno tri dni. A dlje ko se vodni kefir vari, manj sladkorja vsebuje in večja je vsebnost alkohola. A ta ne preseže treh odstotkov.

Kdaj je v resnici kefir tisti pravi?
Vzamemo žličko in pokusimo. Če je še vedno sladek, fermentacija še ni pretekla do konca. Sladkor se mora ves predelati. Ko dobimo pravi okus, najprej odstranimo suho sadje, če smo ga uporabili. Fermentirano tekočino prelijemo v drugo steklenico, da kefir pripravimo za sekundarno fermentacijo. V sekundarni fermentaciji dodamo sveže ali suho sadje ali zelišča za okus.

Kaj je sekundarna fermentacija?
Sekundarna fermentacija omogoči popoln razvoj probiotičnih kultur v fermentirani pijači. Nekateri trdijo, da lahko šele po sekundarni fermentaciji zares izkoristimo vse prednosti domačega kefirja. Je pomemben del priprave kefirja.

Kako poteka?
Fermentiran vodni kefir prelijemo v steklenice z nepredušnim zapiranjem, dodamo želene sestavine za okus in pustimo na sobni temperaturi še dva do tri dni. V tesno zaprti steklenici med sekundarno fermentacijo nastaja ogljikov dioksid. Zato moramo biti pri odpiranju previdni. Med sekundarno fermentacijo je priporočljivo vsaj dvakrat dnevno odpreti steklenico, da nam sila sama ne odpre pokrova. S sekundarno fermentacijo zaradi sproščanja ogljikovega dioksida dobimo prijetno rezek, šumeč, mehurčkast napitek, ki je lahko zdrav nadomestek za komercialne pijače. Nekateri mu pravijo kar »sodavica«.

Kaj lahko dodamo vodnemu kefirju pri sekundarni fermentaciji?
Sadne sokove, citruse, koščke svežega ali suhega sadja, zelišča, denimo ingver, meto … Jaz recimo dodam fermentirane limone. Odkar jih fermentiram, svežih ne uporabljam več. Recept za fermentirane limone imam na svojem blogu Fermentiraj.si.

Ali lahko dodamo tudi zelišča, ki pomagajo lajšati kake težave oziroma krepijo kak del telesa?
Da. Gozdne sadeže, borovnice, maline. Kefirju dajo lepo barvo in so blagodejni za ožilje. Vse dobre lastnosti sadežev in zelišč se med fermentiranjem le še potencirajo, okrepijo. Vse slabe lastnosti pa se s pomočjo fermentacije odstranijo. Tako dobimo funkcionalno živilo, ki je vir hranil.

Lahko navedete še kak primer, kaj dodamo denimo pri srčnih obolenjih, sladkorni bolezni, prehladu …
Kefirje uvrščamo med funkcionalna živila. Spadajo med najbolj učinkovite antioksidante in se jim pripisuje tudi pomlajevalni učinek na naše telo. Krvni sladkor znižujejo cimet, jagode, ingver, meta, borovnice. Torej lahko dodamo v sekundarno fermentacijo katero koli od naštetih živil, ki zaradi fermentacije še dodatno znižuje krvni sladkor. Dodatek granatnega jabolka je priporočljiv pri težavah s krvnim tlakom.

Pri prehladu pa vsekakor sestavine, ki jih običajno uživamo, to je ingver, cimet, limone, ki jih dodamo v sekundarno fermentacijo. Krajša fermentacija kefirja vzpodbuja prebavo, daljša fermentacija kefirja prebavo umiri. Poznavalci zatrjujejo, da je vodni kefir najboljši antioksidativni probiotični napitek, ki v splošnem zdravi migreno in glavobole, umirja nespečnost, uravnava holesterol, krepi pljuča in dihala, umirja kašelj, odpravlja zasluzenost dihalnih poti, uravnava telesno težo, znižuje raven krvnega sladkorja, izboljša koncentracijo, upočasnjuje staranje, preprečuje raka.

Kaj naredimo z novozraslimi kefirjevi zrnci?
Temeljito jih operemo in tako pripravimo za naslednjo izdelavo vodnega kefirja. Zrnca lahko za kasnejšo uporabo shranimo v sladki vodi. V hladilniku ostanejo živa dva tedna. Lahko pa jih tudi zamrznemo. Če imamo posebej za kefir narejeno posodo, ki ima v pokrovu hkrati tudi cedilo, kefirjeva zrnca pustimo v njej. Nato zlijemo noter vodo, oplaknemo in nalijemo novo vodo. Nobenega dela nimamo s prekladanjem kefirjevih zrnc. Zrnca ostanejo vedno v posodi. Jaz jih sicer po približno štirikratni uporabi preložim v drugo posodo, le toliko, da posodo, v kateri nastaja vodni kefir, dobro operem, čisto iz higieničnih razlogov.

Iz česa je lahko posoda za kefir?
V celotnem postopku ne uporabljamo nobenih kovinskih materialov, ne za posodo, ne za žličke, ne za cedilo. Uporabljamo lahko les, plastiko, steklo. Uporabljamo torej le neaktivne in nekovinske materiale.

Zakaj ne kovinske žlice?
Ker je material reaktiven. Že v osnovni šoli se učimo o prevodnosti. Če damo baterijo na jezik, nas bo stresla, ker smo prevodniki, ker smo iz vode, skozi vodo pa teče električni tok. Ta kefirjeva zrnca so tudi živa bitja, zato jim lahko kovina škoduje. Kot tedaj, ko zobozdravnik komu izdela mostiček iz dveh različnih kovin, kot so včasih počeli. Človek je dobil težave, glavobole, bolečine, ker mu je zaradi različnih kovin v ustih tekel električni tok. Ker sta bili kovini različni, se je sklenil električni tok, slina je bila prevodnik in človek je trpel, ker mu je skozi glavo tekel električni tok. Če tega zdravniki ne ugotovijo, lahko skoprniš od bolečine.

Ali zrnca predelajo ves sladkor?
Da. Sladkor je samo hrana za naš SCOBY, za kefirjeva zrnca. Seveda pa tega ne pijemo, dokler sladkor še ni predelan, da ne škodujejo zobem, da ne zaužijemo preveč sladkorja. Zrnca so kot filter, vsrkajo vso tekočino, skoznje gre vsa tekočina. Če jih dobro hranimo, jim je dobro, se razmnožujejo in jih je vedno več.

Ali lahko kefirjeva zrnca pojemo?
Nič ne bo narobe, če jih pojemo. A navadno jih ne jemo. Nimajo hranilne vrednosti. Bi pa izrecno opozorila, da kefirjeva zrnca nikakor ne smejo zaiti v kuhinjski odtok ali v kanalizacijo. Notri se lahko začno razmnoževati in odtok se lahko zamaši! Samo zato kozarec najprej temeljito obrišem s papirnato brisačo. Da res odstranim vsa zrnca. Šele nato ga umijem pod pipo. Papirnato brisačo pa odvržem na kompost.

Koliko vodnega kefirja lahko spijemo na dan?
Jaz zjutraj na tešče oziroma pol ure pred zajtrkom spijem tri ali štiri požirke vodnega kefirja. Oziroma po občutku, ki ga imam tisti dan. Potem zajtrkujem in po navadi po zajtrku, preden grem od doma, še enkrat šluknem dva, tri požirke. In to delam pred vsakim obrokom in po vsakem obroku. Tega sem toliko navajena, da mi kar nekaj manjka, če tega ne naredim.

Velja zmernost?
Predvsem na začetku je potrebna zmernost. Užijmo majhne požirke. Začnimo z enim samim majhnim požirkom. Poslušajmo lastno telo, ki lahko tudi sporoča, da fermentiranih pijač na tešče ne priporoča. Če jih na tešče na začetku ne prenesemo, jih uživajmo vsaj pol ure do eno uro pred obrokom ali po njem.

Ali si lahko s pretiranim pitjem škodujemo?
Tudi. Znanka je spila liter do dva litra vodnega kefirja na dan in so se ji pojavile težave z želodcem. Tudi z dobrim ne smemo pretiravati.

Vodni kefir vpliva na oskrbo telesa z vodo?
To je odličen napitek za ljudi, ki so dehidrirani. Za ljudi, ki lahko pijejo samo po požirkih. Za ljudi, ko uživajo antibiotike. Kadar uživamo antibiotike, moramo zraven vedno jemati še probiotike. Takrat si naredimo vodni kefir, ki mu dodamo nekaj več fermentirane limone. In ker je v fermentirani limoni tudi nekaj soli, je to obenem odlično rehidracijsko sredstvo.

Zakaj ob antibiotikih uživamo še probiotik?
Ko jemljemo antibiotik, se običajno začno prebavne težave zaradi debelega črevesa, ker antibiotik ponagaja debelemu črevesu, ker uniči njegovo floro in favno.

Zakaj pijemo kefir že zjutraj, na tešče?
Ko kefir spijemo pred zajtrkom, na tešče, ta pride naravnost do debelega črevesa - tja, kamor mora priti, in to vzdržuje zdravo črevesno floro debelega črevesa. Ker to pride ob pravem času na pravo mesto, vsi encimi, minerali, vitamini, mlečnokislinske bakterije, ki so zaradi fermentacije prosto dostopni telesu, »sedejo« na svoje mesto.

In če komu pitje kefirja na tešče izzove težave?
Naj ga spije vsaj pol ure do uro pred zajtrkom ali po njem. Bo le malo dlje trajalo, da pride kefir do tja, kamor mora priti.

Kaj je bistvo fermentacije?
Minerali in vitamini zaradi fermentacije postanejo telesu prosto dostopni. S fermentacijo dosežemo, da iz živil, recimo iz moke, odstranimo vse fitate in saponine, ki preprečujejo, da bi bili minerali in vitamini dostopni telesu. Če kruh pečemo s kvasom, ti ostanejo zaviti kot v foliji v fitate in saponine in druge naravne repelente, ki jih vsebujejo žita; to so snovi, ki ščitijo pred žuželkami, glivami, plesnimi.

Naš prebavni sistem je tako zgolj prebavna cev, skozi katero potuje hrana, in to, kar damo vanj, gre tudi iz njega. Če pa hrano fermentiramo, naše telo vitamine in minerale lahko posrka, ker ti niso več vezani na repelente. Vsako zrnje pa vsebuje tudi encim fitazo. Ko ga zmočimo, začne ta encim razgrajevati fitinsko kislino. Namakanje je torej prvi postopek fermentacije. Zato sama vsa žita in stročnice pred kuhanjem namakam, da postanejo dobro prebavljivi, hranilne snovi pa dostopne telesu.

Kateri vitamini pa nastanejo v vodnem kefirju?
Vitamini B, C in K. Vitamini skupine K so topni le v maščobi, zato naj bo v vsakem obroku tudi nekaj maščobe. Jaz si recimo velikokrat naredim kašo, ki jo polijem z lanenim oljem. Nekateri ljudje se odpovedo maščobam. To ni v redu, ker so določeni vitamini in minerali topni le v maščobah.

Lahko vodni kefir uporabimo tudi pri pripravi drugih jedi?
Uporabimo ga lahko kot starter kulturo za pripravo droži za peko kruha, pri pripravi fermentiranih presnih sirov, namazov. V njem lahko namakamo žita in semena, da povečamo njihovo hranilno vrednost. Z njim lahko pripravimo zmešančke (smutije) in ga dodajamo zelenjavi pri fermentaciji.

Kateri vodni kefir vam je še posebno pri srcu?
Rada imam različne okuse. Zato vedno naredim malo drugačnega. Pogledam, katero sadje ali zelišče raste trenutno na vrtu. In to uporabim. Med drugim zelo čislam vodni kefir z žajbljem, podroben recept zanj najdete na mojem blogu Fermentiraj.si. V ZDA ga prodajajo po astronomski ceni, skoraj devetdeset dolarjev na liter. Žajbelj ima ogromno zdravilnih učinkov. Stari latinski rek pravi: »Kdor doma goji žajbelj, bo živel večno.«

Kako ga izdelamo?
Naberemo žajbelj, po možnosti na dan za cvet po luninem koledarju. Obrišemo liste in jih položimo v kozarec. Da ne iščemo zrn vodnega kefirja med listi žajblja, je najbolje, da uporabimo cedilko, v kateri zrna plavajo. Sama uporabljam plastično cedilko za skuto, ki je del kompleta Kefirkovih kozarcev in se odlično obnese. Fermentiramo dva do tri dni. Postopek traja enako dolgo kot pri vodnem kefirju in uporabljamo enake količine sladkorja.
Žajbljevih listov pa uporabimo čim več. Uporaben je tudi cvet.

In ta napitek pomaga pri …?
Žajbelj je pomembno zelišče pri ženskih tegobah, saj pomaga pri močnih menstrualnih krvavitvah, krčih in napihnjenosti. Prav tako krepi živčni sistem in izboljša spomin. Če ga fermentiramo z vodnim kefirjem, pomaga uravnotežiti hormone, lahko zmanjša menstrualno nelagodje in krvavitev. Pomaga pri krepitvi spomina. Pomaga proti migrenam. Blagodejno vpliva na naša dihala. Ima antiseptične, antioksidativne in protivnetne lastnosti, zato lahko napitek tudi žvrkljamo po ustih, zlasti če imamo rane v ustih.

Za konec še vprašanje, kakšna je razlika med fermentirano zeljno vodo, sirotko in kefirjem?
Vsak od teh fermentiranih napitkov vsebuje svoje probiotične kulture, kar je izrednega pomena, da uživamo čim bolj različno fermentirano hrano in različne fermentirane napitke. Oziroma, ko pripravljamo vodni kefir, dodajmo vedno druge dodatke v sekundarni fermentaciji. V neki znanstveni študiji na Kitajskem so ugotavljali blagodejne učinke njihovega fermentiranega tradicionalnega živila paocai. Testirali so industrijsko pripravljene izdelke iz štirih različnih tovarn.

Najbolj zanimivo je bilo, da so vsi štirje izdelki imeli drugačne prevladujoče mikroorganizme. Iz enakih sestavin so v drugačnih okoljih in pod drugačnimi pogoji nastali različni izdelki. Študija potrjuje splošno znano dejstvo, da so bakterije in kvasovke prisotne vsepovsod; katere se bodo z mlečnokislinsko fermentacijo aktivirale, pa je odvisno od več dejavnikov. Prav zato je potrebno uživati raznovrstno fermentirano hrano, saj tako vnesemo različne seve dobrih bakterij, ki koristijo našemu telesu.

Tatjana Svete

SESTAVINE ZA VODNI KEFIR

Potrebujemo:
• 2 l vode
• 100 g sladkorja (beli sladkor, nerafiniran rjavi sladkor, javorjev sirup ali melasa)
• 6 žlic kefirjevih zrn
• 1 žlico suhega sadja - rozine, fige, hruške in drugo.

Vodni kefir vsebuje številne probiotike, encime, vitamine in minerale ter druge sestavine, ki zelo ugodno vplivajo na zdravje.

Ko vodni kefir spijemo na tešče, to vzdržuje zdravo črevesno floro debelega črevesa.

Beseda kefir izvira iz arabske besede kaif, ki pomeni 'počutiti se dobro' ali 'ugodje'.

Vodni kefir lahko uporabimo kot starter kulturo za peko kruha, pri pripravi fermentiranih presnih sirov, namazov …

Suzana Kranjec pri pripravi vodnega kefirja (Foto N. Čampelj)
Vodi dodamo sladkor, kefirjeva zrna in morda še suho sadje. (Foto N. Čampelj)
Kefirko - posoda za pripravo vodnega (in mlečnega) kefirja je na voljo prek Misteriji.si ali po telefonu 051/307 777. Prostornina je 848 mililitrov, priložena so tudi sušena zrna za večkratno pripravo vodnega kefirja ter knjižica z recepti. Cena kompleta je 44,90 €. (Foto splet)

Fermentirano krepi zdravje

Možgani so odvisni od dogajanja v črevesju
Najsodobnejša znanost, ki prihaja iz najuglednejših inštitutov po svetu, odkriva, da so zdravje možganov in na drugi strani možganske bolezni močno povezane s tem, kaj pride v naše črevesje. Prav ste slišali: kar se danes dogaja v vašem črevesju, določa vaše tveganje za poljubno število nevroloških obolenj,« v knjigi Zdravi možgani, s podnaslovom Moč črevesnih mikrobov za zdravje in zaščito vaših možganov - za vse življenje, piše priznan ameriški nevrolog in nutricionist David Perlmut­ter. Iz knjige povzemamo le delček njegove obširne razlage, zakaj se bolezen poraja v črevesju in zakaj od tam izvirata tudi zdravje in vitalnost.

Čeprav je bilo ocenjeno, da v človeškem črevesju biva vsaj deset tisoč različnih vrst, nekateri znanstveniki trdijo, da številka utegne presegati pet­intrideset tisoč vrst! Večino črevesnih mikrobov - poleg glivic, virusov, protozojev in evkariotskih parazitov, ki imajo prav tako pomembno vlogo pri našem zdravju - predstavljajo bakterije. Skupaj bi črevesne bakterije tehtale poldrugi kilogram ali dva kilograma, kar je približno toliko, kot tehtajo naši možgani. Na naše črevesne bakterije bi zato prav lahko gledali kot na samostojen organ, ki je za naše zdravje prav toliko pomemben kot naše srce, pljuča, jetra in možgani.

NA KAJ VPLIVA NAŠA ČREVESNA FLORA?

Po najnovejših odkritjih črevesna flora:

• Pomaga pri prebavi in vsrkavanju hranilnih snovi.

• Ustvari fizično pregrado, ki varuje pred potencialnimi vsiljivci. To so patogena flora ali škodljive bakterije, škodljivi virusi in nevarni paraziti. Nekatere vrste bakterij imajo laskom podobne bičke, ki jim pomagajo pri plavanju; raziskovalci so pokazali, da flagele, kot pravimo tem bičkom, v hipu ustvarijo smrtonosni rotavirus.

• Deluje kot stroj za razstrupljanje. Črevesni mikrobi imajo posebno vlogo pri preprečevanju okužb in služijo kot obramba pred mnogimi strupi, ki pridejo v naše črevesje. Ker nevtralizirajo številne strupe, ki so v hrani, so kot naša druga jetra. Če zmanjšamo število koristnih bakterij v črevesju, s tem jetra dodatno obremenimo.

• Močno vpliva na odziv imunskega sistema. Črevesje je dejansko naš največji organ imunskega sistema. Poleg tega lahko bakterije »izobrazijo« in podprejo imunski sistem tako, da vzpostavijo nadzor nad določenimi imunskimi celicami in s tem preprečijo avtoimunost - stanje, v katerem telo napada lastna tkiva.

• Proizvaja in sprošča pomembne encime in snovi, ki sodelujejo z našo biologijo. Pa tudi kemikalije za možgane, vključno z vitamini in živčnimi prenašalci ali nevrotransmiterji.

• Pomaga pri obvladovanju stresa. Vpliva namreč na naš endokrini ali hormonski sistem.

• Pomaga, da dobro spimo.

• Pomaga nadzorovati vnetne poti v telesu. To posledično zmanjša tveganje za domala vse vrste kroničnih bolezni.

KAKO OKREPIMO ČREVESJE IN S TEM MOŽGANE?

David Perlmutter v knjigi podrobno opisuje šest ključnih korakov za okrepitev črevesne flore:

1. korak - Izbirajmo živila, bogata s probiotiki. Večini prebivalcev sveta fermentirana hrana, med katero sodi vodni kefir, zagotavlja probiotične bakterije v hrani. V knjigi navaja preproste recepte za različna fermentirana živila, kot to fermentirane mlečnine, vodni kefir, fermentirana zelenjava, fermentirano meso, ribe in jajca, fermentirano sadje, fermentirani napitki.

2. korak - Uživajmo manj ogljikovih hidratov in več visokokakovostnih maščob.

3. korak - Uživajmo vino, čaj, kavo in čokolado, seveda zmerno. Ta živila vsebujejo najboljše naravne snovi, ki podpirajo zdravje črevesnih bakterij - flavonoide oziroma polifenole, močne antioksidante v rastlinah.

4. korak - Izbirajmo živila, bogata s prebiotiki. Prebiotiki so snovi, ki jih črevesne bakterije tako rade jedo za svojo rast in delovanje. Brez težav jih zaužijemo z določenimi živili; najboljši viri so arabski gumi, surova korenina cikorije, surov topinambur, surovi regratovi listi, surov česen, surova por in čebula, kuhana čebula, surovi šparglji.

5. korak - Pijmo filtrirano vodo. S tem se izognemo črevesju škodljivim kemikalijam, kot je klor.

6. korak - Vsako sezono na post.   

T. S.

Na črevesne bakterije lahko gledamo kot na samostojen organ, enako pomemben kot srce ali možgani.

Foto: Knjiga »Zdravi možgani« je na voljo prek Misteriji.si, cena je 26,90 €.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20201104200859578