Pomembnosti esencialnih maščobnih kislin v prehrani ne smemo podcenjevati. So sestavni del vseh celičnih membran in skrbijo za prožnost naših celic. Prav tako so zelo pomembne za naš živčni sistem. Že samo podatek, da 60 % možganov sestavlja maščoba, priča o pomembnosti dobrih maščob za naše zdravje in počutje.

Maščobna kislina DHA je še posebej prisotna v živčnem sistemu, zato pravimo, da je hrana za naše možgane. Visoke koncentracije esencialnih maščobnih kislin imamo tudi v mrežnici, zato so maščobe zelo pomembne tudi za (dober) vid.

Esencialne maščobne kisline so med drugim vpletene tudi v regulacijo vnetij v telesu, a delujejo na različne načine. Medtem ko omega-3 vnetja zmanjšuje, lahko omega-6 vnetja zvišuje. Omega-6 naše telo uporabi za izgradnjo vnetnih imunskih celic, omega-3 pa za izgradnjo protivnetnih celic.

Ker so tudi vnetne imunske celice izjemnega pomena za naše zdravje, omega-6 vsekakor potrebujemo in so v pravilnem razmerju za nas dobre.

Težava nastane, ker se večina ljudi danes prehranjuje s hrano, bogato predvsem z maščobno kislino omega-6: z mesom in mlečnimi izdelki, jajci, procesiranimi rastlinskimi olji (sončnično, koruzno, sezamovo, sojino, izjema sta olivno olje in avokadovo olje, saj ju uvrščamo pod maščobno kislino omega-9…) in procesirano hrano (vnaprej pripravljene jedi, sladice, rogljički …). Obenem pa v telo vnašajo veliko premalo maščobne kisline omega-3, zaradi česar ti dve maščobni kislini v telesu nista prisotni v pravilnem razmerju, temveč imamo prevlado omega-6, ki iz arahidonske kisline tvori vnetne imunske celice, te pa nato prispevajo k povišanju vnetja v telesu.

Čeprav lahko omega-3 precej enostavno vnesemo v naše telo z uživanjem lanenih semen, orehov in druge hrane, bogate z njo, pa lahko nastane težava pri pretvorbi omega-3 v kislini DHA in EPA, kar opravi naše telo. Ta pretvorba je namreč lahko precej nizka, še posebej, če uživamo veliko omega-6.

Obe esencialni maščobni kislini namreč v telesu tekmujeta za enake metabolne encime in videti je, da omega-6 bolje izrabi skupne encimske procese kot omega-3. Če torej vnašamo veliko omega-6 v našo prehrano, bo pretvorba omega-3 v DHA in EPA veliko nižja.

Če se je v telesu že razvila kakšna kronična ali degenerativna bolezen ali pa je prisoten (pre)visok vnetni proces, svetujem, da močno zmanjšate uživanje omega-6 in uživate čim več hrane, bogate z omega-3, ter dodajate tudi direktni vir DHA + EPA.

Vemo, da so maščobne kisline omega-3 tesno povezane tudi z zdravjem možganov, ne samo z zdravjem srca in ožilja, saj nizke ravni omega-3 lahko vplivajo tudi na spomin in kognitivne funkcije.

Zmanjšanje ravni DHA so opazili pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo (najpogostejša vrsta demence), in to na področjih možganov, ki so povezani s kognitivnim delovanjem in spominom. Prehrana, bogata z maščobnimi kislinami omega-3 (bogata z DHA), bi torej lahko bila koristna za obnovo kognitivne zmogljivosti in delovanja možganov.​

Poleg tega, da so maščobne kisline omega-3, -6 in -9 potrebne za normalno vsakodnevno delovanje možganov, pa vemo tudi, da imajo številne nevroprotektivne koristi (zaščita možganov in živčevja pred poškodbami in degeneracijo).

Omega-3, -6 in -9 namreč zmanjšujejo nastajanje in kopičenje amiloidnih plakov, ki naj bi bili glavni vzrok za Alzheimerjevo bolezen.

Vnetno stanje v telesu ostaja v središču iskanja razumevanja za nastanek in razvoj Alzheimerjeve bolezni. Čeprav razmerje med vnetjem v telesu in Alzheimerjevo boleznijo ni popolnoma razumljeno, pa vemo, da lahko vnetje močno prispeva k poslabšanju možganov, ki ga opazimo pri Alzheimerjevi bolezni. Maščobne kisline omega zmanjšajo to vnetje in nekatere študije so ugotovile, da verjetno tudi zato zmanjšujejo verjetnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni in kognitivnega upada.

Vsi, ki se prehranjujete z nepolnovredno prehrano, osnovano na živalskih proizvodih, procesiranih živilih (sladice, vnaprej pripravljene jedi) in procesiranih oljih, si boste zelo pomagali, če boste v svojo prehrano dodali že izolirane maščobne verige DHA in EPA in na ta način zagotovili več direktnih protivnetnih maščob, ki jih telesu ne bo več treba pretvoriti v DHA in EPA. Vseeno svetujem, da istočasno v svoji prehrani tudi zmanjšate količino zaužitih maščobnih kislin omega-6.

Zdrave maščobe so izjemnega pomena za naše zdravje – zdravje naših možganov, živčnega sistema, hormonskega sistema, oči …, zato se nikar ne izogibajte dobrim maščobam. Nadomestite slabe maščobe z dobrimi in občutili boste spremembo na zdravju, počutju in videzu vašega telesa. Uživajte čim bolj nepredelano hrano in olja v svoji primarni obliki: olive, avokado, semena in oreščki so odličen vir dobrih maščob.

Obe maščobni kislini, omega-6 in omega-3 sta esencialni, torej za naše telo nujno potrebni, in ju moramo v svoje telo vnesti preko prehrane. Ključ je le v pravilnem razmerju obeh maščob. S polnovredno rastlinsko prehrano in izogibanjem procesiranim živilom, mlečnim izdelkom in mesu ter (občasnemu) dodajanju direktnega vira omega-3 boste storili veliko v preventivi in ohranjanju svojega zdravja!

Diana Vlahinič

Vir: zazdravje.net