Več dreves, manj asfalta!

ponedeljek, 23. september 2024 @ 05:02 CEST

Piše: Taja Vetrovec v novih Misterijih, www.misteriji.si

Dajejo nam svoj prostor, mi jim pustimo njihovega
Ko človek še ni bil pod vplivom tehnologije, umetnih slik, zvokov, okusov in vonjev, je globlje doživljal naravo. Tako je spoznaval tudi drevesa in njihove lastnosti. Neposredno. Z izkušnjo. Kadar je prosil za njihovo pomoč, jo je dobil, ne da bi bilo treba drevo uničiti. Nasprotno!

Drevesa so naši predniki častili in jih čuvali kot svete podpornike. Vsaka domačija ali posestvo je imelo svoje drevo za zaščito. Nekaj teh običajev se je še ohranilo, pa tudi znanja o tem, kako posamezni deli dreves zdravijo človekovo dušo in telo. Bolezni sodobnega sveta brez dvoma kažejo na to, da se je človek odtujil od narave in njenih blagodejnih vplivov.

S Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico ter ljubiteljico in zaščitnico dreves se sprehodiva po izolskem parku ob obali, da bi ujeli sporočila tamkajšnjih dreves. Na Zavodu za varstvo narave v Izoli, kjer je zaposlena, sodeluje pri mednarodnih prizadevanjih za spodbujanje ekološke povezanosti, načrtovanje in vzdrževanje zelene infrastrukture ter spodbujanje naravi in človeku zdravega bivanja. Je tudi pobudnica učenja o pomenu dreves v urbanem okolju in organizatorica učno-raziskovalnih dogodkov, ki spodbujajo spoznavanje in ohranjanje dreves.

Kaj lahko poveste o teh cedrah pred nama?
Večinoma gre za atlaške ali libanonske cedre, ki so bile posajene že pred več desetletji. To so drevesa iz rodu ceder, za razliko od morda bolj znanih sibirskih ceder, ki pa botanično v resnici spadajo v rod borovcev. V obalnih mestih so v preteklosti radi sadili cedre, pa pri tem pozabili, da cedra zraste v zelo veliko drevo. Zdaj pa zmanjkuje prostora in je treba sekati. Odločitve glede ravnanja z drevesi se mi zdijo pogosto premalo premišljene. Pinije, ki jih vidiva na drugi strani poti, so na primer zasajene zelo skupaj. Kmalu jim bo pretesno in potem bodo spet pele žage.

Vprašanje je tudi, ali so pinije tisto, kar bi si tukaj želeli? Morda bi bili primernejši listavci, ki poleti dajejo senco, pozimi pa dovoljujejo svetlobo in toploto. Tamariska, ki jo lahko vidiva bliže obali, je dobra izbira za to okolje, saj odlično prenaša sol in je hvaležno drevo za parke ob morju. Se pa že od daleč vidi, da je bila zelo močno obrezana. Če bi bolj čutili in cenili specifične oblike in lastnosti posameznih dreves, bi se drugače odločali glede saditve in rezi. Drevesa bi bolj spoštljivo in smiselno vključevali v svoje okolje.

Kako?
V urbanih naseljih, kjer je koncentracija strupenih snovi v zraku zaradi prometa večja kot drugje, so drevesa nepogrešljiva čistilna naprava in glavni dobavitelji kisika. Nudijo obilje zelenja, ki pomirja in sprošča napetost mestnega vzdušja. So zelena infrastruktura, prav tako pomembna kot drugi deli mestne infrastrukture. Krošnje zadržujejo vodo med deževjem, da ta ne odteče naenkrat v kanalizacijo. Tako drevesa razbremenjujejo komunalne sisteme.

Ustvarjajo tudi ugodno mikroklimo in lahko več kot učinkovito nadomestijo zdravju škodljive in energetsko potratne klimatske naprave. Sajenje dreves je holistično, varčno in zdravo urejanje prostora v mestih. Žal je mnogo ljudi prepričanih, da lahko klimatske naprave nadomestijo naravno klimo. Vendar temu ni tako, čeprav proizvajalci in trgovci spodbujajo to prepričanje.

Stavbe, ki so obdane z drevjem, so zaščitene pozimi pred mrazom, poleti pa pred vročino. Stroški zasaditve in vzdrževanja so mnogo manjši kot stroški uporabe hladilnih naprav v pisarnah, domovih in javnih prostorih. Če pa si dovolimo videti celotno sliko, so tukaj še zdravju škodljivi učinki umetnega hlajenja. Tako tudi izgubljamo naravno sposobnost vzdržljivosti in prilagodljivosti. Narava sama nam postavlja ogledalo tega, kar počnemo s sabo in z njo, ko nas sooča z naravnimi katastrofami.

Kaj lahko kaj naredimo drugače, bolje?
Mnoge naravne rešitve za boljše življenje so nam še vedno na voljo. Vendar smo zaradi vsesplošne pretirane potrošnje izgubili občutek za ravnovesje. Mnogi investitorji novogradenj želijo do zadnjega kotička izkoristiti parcelo za gradnjo, vrtove z drevjem in grmičjem pa krčijo na minimum. Bolj kot zelene površine z drevjem je pomemben asfalt za parkirišča in ceste. Pri urejanju mest sicer obstajajo tudi dobre prakse.

Ljubljana ima, na primer, natančen kataster, v katerega je vpisanih več kot 60.000 dreves z njihovim stanjem in vzdrževanjem. Za gradbišča so določeni strogi predpisi, kako zaščitimo drevje na parceli. Pri vsakem gradbenem projektu je investitor dolžan predložiti tudi rešitve glede drevnine. Ohranjanje starih dreves je zahtevno, a vredno truda, saj nova sadika ne more enakovredno nadomestiti trideset ali petdeset let starega drevesa.

Pri novih parkiriščih, ki se še vedno širijo, pa ne bi smeli dovoliti, da so brez dreves, kar se žal še vedno dogaja. Tudi tu lahko postavimo standard, na primer eno drevo na dve parkirni mesti. Ljubljana je bila leta 2016 imenovana za Zeleno prestolnico Evrope in pomembno je, da ta status vzdržuje, saj to nima le gospodarskih koristi, temveč je tudi temelj zdravja in kvalitetnega bivanja mestnih prebivalcev.

Kaj je dobro vedeti pri izbiri dreves za svoje bivalno okolje ali pa za javni prostor?
Drevesne vrste se med sabo zelo razlikujejo. Dobro je, da vemo, kaj drevo potrebuje, pa tudi, kaj si želimo mi, kakšno vzdušje želimo doseči v nekem okolju. Drevesa vplivajo na človeka tudi na subtilnejših ravneh z ustreznimi lastnostmi posameznih naravnih elementov. Ljudje smo sestavljeni na enak način kot vse v naravi, zato je pri izbiri dreves tudi pomembno, kako smo združljivi z lastnostmi določenega drevesa, ki jih skozi svoje energijsko polje oddaja v okolje.

Nekdo se v bližini nekega drevesa počuti sproščeno, nekdo drug pa v njegovi bližini čuti napetost. Zato se je dobro prej poučiti o lastnostih drevesa in narediti pravilno izbiro. S pretiranim poseganjem v naravno rast drevesa, ker kasneje ugotovimo, da nam takšno, kot je, ne ustreza, porušimo njegovo ravnovesje. Če mu odvzamemo preveč krošnje, jo skuša čim prej nadomestiti z bujno rastjo. Z rezjo imamo potem še več dela, vse skupaj se spremeni v borbo za prostor. Sledijo bolezni, drevo se lahko tudi zruši, ker smo s premočno rezjo posegli v njegovo stabilnost.

Je pri drevesih podobno kot pri ljudeh ali je pri ljudeh podobno kot pri drevesih?
Med drevesi in ljudmi lahko prepoznamo mnoge podobnosti. Univerzalna načela delujejo za vse enako. Tudi človek, ki je oviran v svoji naravni rasti in razvoju, ni srečen in lahko zaradi tega tudi zboli. Vsako drevo ima svoj značaj in poseben namen. Tako je tudi pri ljudeh. Tudi spremembe, ki jih drevesa doživljajo skozi letne čase, so primerljive s temi, ki jih doživljamo ljudje. Vremenske razmere, lunine mene, moč sonca, pa tudi naravi vsiljeni škodljivi posegi delujejo tako na drevje kot na človeka.

Podobni smo si in soodvisni drug od drugega, le da si človek domišlja, da je nekaj več. Zdaj je prišel čas, ko se bolj kot kdajkoli kaže potreba po ponovni vzpostavitvi ravnovesja: človeka in narave, civilizacije in divjine. Drevesa so najbolj mogočna bitja narave, nekatera so preživela že mnoga človekova obdobja. Z ohranjanjem gozdov in stoletnih dreves ohranjamo kode, na katerih temelji tudi obstoj človeške vrste.

Taja Vetrovec

Tamariska ali slana cedraje doma v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Obožuje puščavo. Dobro uspeva tudi v bližini morja ali ob slanih vrelcih, saj dobro prenaša sol. Njene dolge glavne korenine najdejo vlago globoko v zemlji, skozi liste pa odstranjuje prekomerno količino vsrkane soli.

V ezoteričnem pomenu je tamariska očiščevalno drevo. Napita s sončno svetlobo in toploto ter soljo razkužuje čustvene in duševne rane. Je tudi vez med zemeljskim svetom in božanskim kraljestvom na nebu. Planet, s katerim se ujema, je Neptun. (Povzeto po knjigi Vsakdanja pomoč dreves - kako izberemo sebi primerno drevo, Misteriji.si.

Foto: Tina Trampuš (Foto T. Vetrovec)

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20200904185827637