|
||||||
|
|||||||
Biološki odpadki predstavljajo precejšen del vseh gospodinjskih oziroma komunalnih odpadkov. Z nekaj preprostimi ukrepi lahko učinkovito zmanjšamo njihovo količino, hkrati pa imamo v Sloveniji veliko kapacitet, s katerimi jih predelamo v koristne proizvode - a je za to nujen pogoj njihovo ločeno zbiranje. V nadaljevanju predstavljamo odgovore na nekaj najpogostejših dilem in vprašanj o tej frakciji odpadkov.
Kaj vse se šteje pod biološke odpadke?
Glavna značilnost bioloških odpadkov je, da vsebujejo organske snovi, ki se na zraku ali tudi brez zraka razkrajajo oziroma razgradijo. Poleg živilskih in kuhinjskih odpadkov, ki nastanejo v naših gospodinjstvih, štejemo v to kategorijo tudi biorazgradljive odpadke z vrtov in iz parkov (zeleni odrez), živilske in kuhinjske odpadke iz restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljive odpadke iz obratov za predelavo hrane. Biološki odpadki predstavljajo približno 40-50 odstotkov vseh gospodinjskih oziroma komunalnih odpadkov.
Kako pravilno zbiramo biološke odpadke v gospodinjstvu?
Biološke odpadke je obvezno zbirati ločeno, saj je to osnovni pogoj, da bo iz njih nastal koristen proizvod (kompost ali digestat) in ne bodo končali na odlagališču in s toplogrednimi plini dodatno obremenjevali našega okolja.
Ločeno zbiranje pomeni, da jih ne smemo odlagati med mešane komunalne odpadke ali še huje: odvreči v straniščno školjko in jih preprosto odplakniti po kanalizaciji. Prav tako jih moramo obvezno ločiti od embalaže. Če doma nimamo hišnega kompostnika, moramo biološke odpadke do takrat, ko jih odvržemo v rjavo kanto, hraniti tako, da se ne mešajo z drugimi odpadki.
V kakšnih vrečah je najbolje zbirati biološke odpadke?
Prvo pravilo je vsekakor: samo ne v plastičnih! Če nimate možnosti zbiranja bioloških odpadkov v zaprti trajni posodi, torej brez vrečke, je najbolje, da za najboljšo izbiro vprašate vašo komunalo. Običajno komunale svetujejo, da biološke odpadke zbiramo v papirnatih ali biorazgradljivih vrečkah iz koruznega ali drugega rastlinskega škroba. Ker pod vplivom toplote in svetlobe 100-odstotno razpadejo, odpadke lahko v rjav zabojnik odvržemo skupaj z vrečko. Listje, plevel in druge vrtne odpadke neposredno odložimo v rjav zabojnik.
Kaj vse lahko mečem v koš za biološke odpadke in česa ne smem?
Pravila za ločevanje so pri različnih komunalah podobna, vseeno pa se lahko deloma razlikujejo.Točne informacije poiščite v našem ločevalniku ali kontaktirajte lokalno komunalo. Velja pa tudi pravilo, da zelo velike količine pripeljete direktno v zbirni center.
V rjave zabojnike načeloma odlagamo kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad: zelenjavne in sadne odpadke vseh vrst, jajčne lupine, kavno usedlino in neplastične filter vrečke, pokvarjene prehrambene izdelke (brez embalaže), kuhane ostanke hrane in gnilo sadje, papirnate robčke, brisače in papirnate vrečke, odpadno vejevje, travo in listje, rože in plevel, steljo malih rastlinojedih živali, biorazgradljivo embalažo.
V zabojnike z rjavim pokrovom ne smemo odlagati: cigaretnih ogorkov, mesa, kosti, plenic in higienskih vložkov (odlagamo jih med preostale odpadke), iztrebkov živali in fekalij, tekstila, usnja, gume in plute, mrtvih živali, zdravil, kemikalij, maščob ali odpadnega kuhinjskega olja (ki spadajo med nevarne odpadke), ter pepela in kamnov.
Kaj pa bioplastika? Je res normalno, da vržem biorazgradljivo embalažo kar med biološke odpadke?
Za začetek moramo razrešiti začetno dilemo o bioplastiki: prepričajte se, ali je embalaža biorazgradljiva, ali samo bioosnovana. V slednjem primeru gre namreč še vedno za plastiko, zato jo odlagamo med embalažo. Več o tem si lahko preberete v prispevku.
Prav tako kot obstaja množica različnih plastičnih mas, je tudi pri bioplastiki cel kup materialov z različnimi lastnostmi. Na embalaži je verjetno navedeno, pod kakšnimi pogoji se naj bi razgradila, ali pa je naveden okoljski certifikat, ki ga lahko preverite in tako dobite potrditev, da določen odpadek odlagate pravilno. Pri tem vsekakor velja previdnost, saj se kljub navedbam marsikateri izdelek ne bo razgradil. Če nimate torej potrditve vaše komunale, da lahko izdelek ustrezno predelajo, vam svetujemo, da se tovrstnih izdelkov izogibate.
Kaj se sploh zgodi z biološkimi odpadki, ko jih enkrat odvržemo v rjavo kanto?
Biološko razgradljivi odpadki so zaradi svojega visokega organskega in biološkega razgradljivega deleža posebno primerni za aerobno (kompostarne) in anaerobno (bioplinarne) predelavo.
Po SURS-ovih podatkih je bila približno polovica odpadne hrane leta 2018 predelana v bioplinarnah, 29 % je bilo predelane v kompostarnah, 21 % pa je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane. 2 % odpadne hrane se je v 2018 obdelalo z drugimi načini obdelave (npr. sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave). Podrobnosti o tem, kako ravnamo z biološkimi odpadki s poudarkom na odpadni hrani, najdete v pregledni SURS-ovi publikaciji.
Kakšne so prednosti hišnega kompostiranja?
Hišno kompostiranje je kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki nastanejo v posameznem gospodinjstvu kot kuhinjski odpadki ali kot zeleni vrtni odpad.
V Sloveniji je leta 2015 imelo hišne kompostnike za kompostiranje bioloških odpadkov 48 % prebivalcev.
Kompost izboljša kakovost prsti, poveča njeno zmožnost vsrkavanja vode in zraka ter zmanjšuje potrebo po umetnih gnojilih. Z doslednim ločevanjem biološko razgradljivih odpadkov in kompostiranjem bomo zelo zmanjšali tudi količino mešanih komunalnih odpadkov in si zmanjšali račun za plačilo odvoza odpadkov komunali.
Je kakšna razlika med odlaganjem v rjavo kanto ali na hišni kompostnik?
Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi: plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice.
Med pogostimi napakami so tudi različni izdelki, ki lahko vsebujejo sintetične materiale, npr: vlažilni robčki, krpice za odstranjevanje make-upa, palčke za čiščenje ušes (razen, če so palčke iz papirja), filter vrečke za čaj iz sintetičnih materialov ipd.
Če za kakšen specifičen odpadek niste prepričani, ali bi ga odložili na kompostu, lahko preverite tukaj.
Kako doma pravilno kompostirati?
Z domačim kompostnikom lahko svoje biološke odpadke preobrazite v odlično domače gnojilo. Kompostnik postavite v (pol)senčen prostor, lahko dostopen in zavarovan pred vetrom. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavite ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednjih zemljiščih. Dobra navodila glede nalaganja plasti in priprave odličnega komposte najdete tukaj.
Kompost je zrel po 6. do 12. mesecih, ko se vsi odpadki spremenijo v rjavo grudičasto prst. Uporabimo ga za lončnice in gredice, gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin. Kompost lahko raztresemo po površini ali pa plitvo zamešamo v zemljo.
Ste že slišali za skupnostno kompostiranje?
Najpreprostejša oblika skupnostnega kompostiranja je sodelovanje s sosedom. Če sosedom, ki iz različnih razlogov svojih biološko razgradljivih odpadkov ne morejo kompostirati, ponudimo, da to počnemo mi, imamo korist oboji. Sosedje zmanjšajo količine odpadkov za odvoz, se izognejo smradu in trajnostno ravnajo s svojimi odpadki, mi pa imamo več komposta in bolj rodovitna tla. O številnih prednostnih skupnostnega kompostiranja so se razpisali kolegi iz Inštituta za trajnostni razvoj. Vabljeni k branju priročnika.
Kateri predpisi urejajo ravnanje z biološkimi odpadki?
Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki jo lahko podrobneje preberete tukaj, ureja ravnanje z odpadki, ki sodijo v klasifikaciji odpadkov pod kategoriji 20 01 08 (Ločeno zbrane frakcije, biorazgradljivi kuhinjski odpadki) in 20 02 01 (Odpadki z vrtov in parkov, vključno z odpadki s pokopališč, biorazgradljivi odpadki).
Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata pa določa pravila ravnanja in druge pogoje v zvezi s predelavo biološko razgradljivih odpadkov in industrijsko uporabo komposta ali digestata.
Smo odgovorili na vsa vprašanja, ki se vam porajajo na temo bioloških odpadkov? Sporočite nam, če vas muči še kakšna dilema! :)
Avtor: Barbara Zorko
Vir: http://ebm.si/o/sl/
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20200825121846457
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
