Les - dragocena surovina, ki prevečkrat konča na odlagališčih ali v pečeh. Kako iz odsluženega lesa narediti koristen izdelek, ki bo služil lokalni skupnosti? Projekt Lesni Feniks je s povezovanjem različnih deležnikov lesu vdahnil novo življenje, hkrati pa je ključen poudarek projekta ozaveščanje o pomenu krožnega gospodarstva, ponovne uporabe in dvig ozaveščenosti prebivalcev. 

Na Škofjeloškem je v zadnjih mesecih potekal projekt ponovne uporabe lesa Lesni Feniks, ki je povezal različne partnerje: Šolski center Škofja Loka, podjetje M Sora, Občino Žiri, Razvojno agencijo Sora in Zadrugo Lokatur. Konec aprila se je zaključila prva faza projekta, do novembra pa bo sledila še cela vrsta aktivnosti, ki bodo potekale v vseh štirih občinah območja.

Prihodnost je v kroženju
V času, ko nas bolj kot kdajkoli doslej ogrožajo podnebne spremembe in naraščajoče količine odpadkov, bomo morali prevladujočo  linearno miselnost: vzemi - naredi - odloži obrniti v model krožnega gospodarstva in odpadke začeti dojemati kot surovino. Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja je poslušalcem predavanj »Ali se teme okolja tičejo vseh nas?« razložila, kateri so najbolj aktualni okoljski izzivi in kako lahko kot posamezniki prispevamo k reševanju okoljskih težav. Ozaveščevalna predavanja in projekcije dokumentarnega filma Smeti (Trashed) je za občane na Škofjeloškem območju organizirala Razvojna agencija Sora.

Odslužen les je lahko surovina za nove izdelke
Dijaki Šolskega centra Škofja Loka so si ob začetku projekta med ekskurzijo v podjetje M Sora ogledali proizvodnjo oken in deponijo odsluženega lesa, za inspiracijo pa obiskali tudi stalni čevljarski in klekljarski zbirki v tamkajšnjem muzeju ter poslušali predavanji gostujočih strokovnjakov o odsluženem lesu.

»Videno in doživeto so dijaki po skupinah nadgradili s predstavitvami doslej znanih primerov dobre prakse odsluženega lesa v izdelkih, ergonomijo urbane opreme in zaščito lesa in lesnih izdelkov za zunanjo uporabo,« nam je povedal Dimitrij Jeraj, profesor na Srednji šoli za lesarstvo. Dijaki so nato pripravili idejne zasnove urbane opreme za Žiri ter izvedbeno dokumentacijo za klopi, njihove prototipe pa v šolski delavnici tudi izdelali.

Prejeli več kot 20 idejnih zasnov klopi
Kako se odslužen les razlikuje od novega? Na kaj je potrebno paziti pri zasnovi in izdelavi izdelkov iz odsluženega lesa? V podjetju M Sora so v prvi fazi projekta v sodelovanju z dijaki Šolskega centra raziskovali odgovora na ravno ti vprašanji ter popisali količino odpadnega lesa iz starih oken na svoji deponiji. »Izvedli smo analizo tega lesa, preučili njegove lastnosti in določili posebnosti ter izzive pri uporabi odsluženega lesa za izdelavo načrtovane urbane opreme.

Na podlagi prototipov iz natečaja urbane opreme -  prejeli smo več kot 20 idejnih zasnov - smo preverili njihovo izvedljivost ter pripravili potrebno tehnično dokumentacijo. Ti bodo izdelani v drugi fazi,« nam je o nekaterih njihovih načrtovanih dejavnostih v projektu poročal Luka Kramarič iz M Sore.

Ponovna uporaba lesa bo predstavljena tudi v promocijskem filmu
Občina Žiri - v Žireh bodo klopi iz odsluženega lesa tudi postavljene - jev prvi fazi projekta pripravila scenarij za kratek film o ponovni uporabi lesa in Lesnem feniksu. Po uskladitvi različnih scenarijev s partnerji bo v drugi fazi tako sledilo snemanje samega filma, ki bo služil za promocijo projekta in dobre prakse krožnega gospodarstva. Občina s pomočjo društva Ekologi brez meja skrbi tudi za obveščanje različnih javnosti in ciljnih skupin o projektu, uporabi odsluženega lesa in krožnemu gospodarstvu. Novosti in aktivnosti o Lesnem feniksu lahko spremljate na spletni in Facebook strani.

Nekatere aktivnosti prve faze je prekinila epidemija
Igor Drakulič, direktor Zadruge Lokatur, ki koordinira projekt, je pojasnil, da je epidemija na kasnejši čas prestavila nekatere načrtovane aktivnosti: »dogovarjali smo se za predstavitev in izmenjavo dobrih praks iz tujine na področju ponovne uporabe surovin, vendar pa smo dogodek zaradi omejitev potovanj morali prestaviti v drugo fazo.« Podobno se je zgodilo z nekaterimi drugimi aktivnostmi, ki bodo izvedene v prihodnjih mesecih.

Projekt Lesni feniks sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.

Avtor: Barbara Zorko

Vir: http://ebm.si/o/sl/