|
||||||
|
|||||||
Tole misel Buddhe pa do tega trenutka nisem dobro razumela. Sem, ampak nisem zares, kot je tu skrito. Ljudje ta rek Buddhe radi objavljajo in jaz sem vedno ob tem pomislila: »...kaj pa je tukaj tako posebnega?« Meni je to logično, ker me resnica zanima. Še posebej zato, ker Sonce in Luno vsak dan vidim.
Resnica me že od nekdaj privlači. Nekako sem vedno mislila, da je tudi drugim tako privlačna. V vsem svojem navdušenju večkrat nisem videla, da veliko drugih, resnica sploh ne zanima, da se celo obračajo stran ali pa da jo kar konkretno odrivajo. In vsakič se temu čudim. Prav nenavadno mi je to.
'Resnica' nam je ponujena preko izobraževalnega sistema, javnih medijev in v zadnjih cca 80 letih, preko televizije. Pa je to res prava resnica oz. ali so res vse vsebine resnične? Če malce postanemo samo na besedni zloženki tele-vizija. Telepatske vizije? Uradno beseda 'tele' pomeni prenos na daljavo. Premišljeno sestavljena beseda, ki nam že sama po sebi pove kaj bo 'delala' oz. kakšen je njen namen. Preko programov, bo programirala in preko kanalov bo kanalizirala neke informacije v vizije - predstave, ki jim bržkone vsem verjamemo. Še znanstveno fantastičnim filmom verjamemo, tako se vživimo. Vživimo se pravzaprav tako zelo, da na premiero filma, npr. Star Wars, tudi po tri dni čakamo v vrsti. Zanimivo. Res smo prav posebni.
Od nekdaj pa so me privlačile tudi špijonske zgodbe, kot npr. od Agathe Christie. Tako sem na eno takih zaresnih zgodb naletela že v zgodnjih najstniških letih. Ta zgodba je bila napisana v takratni reviji Radar, govorila pa je o pristanku človeka na Luni, leta 1969 in kako nič od tega ni res, temveč, da je bilo vse zrežirano. Protiargumenti so bili res zanimivo vprašljivi. Kasneje pa sem na uradnih Nasinih straneh videla celo posnetek fotografije Apolla 11 ob pristajanju.
Saj nočem biti pikolovska ampak me res zanima, kdo je to slikal? Očitno je bila ekipa CNN že gor?
V vsakem primeru izredno zanimiva zgodba, ki še dandanes, po 50 letih, buri duhove. Mene osebno je v rani mladosti pripravila do lastnega kritičnega razmišljanja, presojanja in spoznavanja, da veliko tega, kar nam je predstavljeno morda ni res, kljub temu, da nam po televiziji povedo, da je bilo tako in tako in nič drugače.
Kaj je zdaj res?
Ja, ne vem. Kako naj vem, če nisem bila zraven. Kako naj bom prepričana, razen, da nekdo, ki je bil zraven to pove in po možnosti še dokaže. Pa še to ni sigurno, če morda res ne laže, kot poročajo na vseh programih različnih kanalov, ker se pač 'nekomu' zdi, da 'ta človek' ne govori resnice. In prav pogosto je tudi, da je ta dotični človek potem javno zasmehovan, da se mu pripisujejo razne norosti in še kaj, da je finančno onesposobljen, kot tudi, da v sumljivih okoliščinah umre, najsi bo zaradi nesreče, prevelikega odmerka droge, samomora ipd.
A ni zanimivo? Meni zelo. Sem pa že prišla do zaključka, da resnica ne pride zlahka na plano oz. pride, a s kar generacijskim zamikom. Npr. tudi resnica o Kennedy-jevem umoru še zdaj ni prišla na plano, čeprav vsi sumimo, da je bil njegov uboj sila nenavaden, a nikoli dokazan in razkrit. In takrat se je pojavila besedna zveza »Conspiracy theories« (teorije zarot). Izmislila si jo je CIA ravno z namenom, da stigmatizira govorice, ki so se začele zelo širit in so zahtevale resnico. To je v dokumentarcu Out of shadows (ki ga priporočam za ogled) povedal Kevin Shipp, nekdanji CIA agent.
In smo pri teorijah zarot. DA, seveda verjamem vanje. Pa ne v teorije, kar v zarote. Kako to? Ker je pač to že 12 let moj hobi, ki to ni postal iz dolgčasa ali po naključju, temveč ga je spodbudil dogodek, ki se je zgodil 11. Sep., 2001 v New York-u, ko sta se zrušili wtc stolpnici in dodatno še kar ena stavba zraven.
A za ta hobi moraš imeti kar čas. Imam pa ga, ker televizije ne gledam. Pravzaprav tv sprejemnika sploh več nimamo doma in tako, medtem ko drugi morda gledate filme, nadaljevanke, poročila, zabavne oddaje, športne tekme ali resničnostne šove, jaz rada raziskujem špijonske zgodbe. Gledam ter poslušam različne znanstvenike, pa raznorazne žvižgače, pa raznorazne druge strokovnjake, ki kakšno 'splošno prikazano resnico' izpodbijajo in dokazujejo drugače.
Seveda pa ne verjamem v vsako oklicano zaroto oziroma v vsako teorijo domnevnih zarot. Sama imam astrološko Sonce in Merkurja v kozorogu, kar tistim, ki se kaj spoznate na to, lahko pove, da ne morem verjeti kar tako malo počez, na besedo, ampak da lahko verjamem šele, ko se res dobro prepričam. Ko se pa prepričam oz. me nekaj res prepriča, je pa zabetonirano in prej se bom odrekla prijatelju, ki se mi zaradi tega posmehuje, kot da bi spremenila to prepričanje.
Zakaj le, če kaj, pa nam vodnarjem res največ pomeni resnica, poštenost, iskrenost, prijateljstvo in svoboda.
Resnica. Kaj je res resnica pri vseh sumljivih dogodkih? Zakaj toliko skrivnosti ali sploh toliko špekulacij? Že star rek pravi, da tam kjer je dim, je tudi ogenj. Največ teorij zarot pa je v glavnem povezano oz. prepleteno s politiko in političnimi igrami oz. bolje rečeno, interesi.
Ampak kako? Politikom vendarle verjamemo, saj nas vodijo, da nam bo boljše, saj smo jih sami izvolili?
No, tudi če nismo na strani raziskovanj ali zanimanj o zarotah, pa se v vsakem primeru na politiko in politike pogosto jezimo. Ja to pa se. Ampak nič za to, spet smo se zafrknili in napačno volili in na koncu ne vemo več na kaj ali na koga smo pravzaprav jezni. Glavno, da se jezimo, to pa radi počnemo in seveda kritiziramo vse povprek, to pa še rajši.
Znan pojav je, da ko je ponujen kakšen nov dokaz, ki je lahko precej šokanten oz. tako od pričakovanega, se pri mnogo ljudeh pojavi kognitivna disonanca. Ta občutek je razložen takole:
»Včasih se ljudje držijo temeljnega prepričanja, ki je zelo močno. Ko jim predložiš dokaze, ki nasprotujejo nekemu prepričanju, teh novih dokazov ne morejo sprejeti. Ustvari se občutek, ki je izjemno neprijeten, ta občutek je poimenovan kognitivna disonanca. In ker jim je njihovo jedro prepričanja tako pomembno, bodo racionalizirali, prezrli, negirali in celo zanikali vse, kar ne ustreza temu osnovnemu prepričanju.«
In za konec... ja, nekaj je lovskih, kot na primer ta, da je Zemlja ravna plošča. In ne boste verjeli, tudi tu so močni protiargumenti, da bi bilo celo kaj takega možno. Iskreno me to osebno niti ne zanima, ker je tako ali tako vseeno.
Ni mi pa vseeno za cel preplet tega, kar se zdaj dogaja. Ni več heca. Zdaj je pa že pomembno, da se vprašamo, kdo koga tukaj zafrkava? Določene stvari so prav boleče očitne, pa še kar v drugo smer blejemo. Vseeno pa je presenetljivo veliko tudi prebujanja, pravega srčnega prebujanja. In to me obenem res zelo veseli.
Neverjetno intenzivna je tudi kombinacija na nebu, ki je bolj počasi odvijajoča, pa še v kači časa smo (Kalisarpa joga). Glavni akterji so počasnejši planeti, kar pomeni, da se dalj časa zadržujejo v določenem znamenju. In ti so vedno Saturn, lunarni sečišči Rahu/Ketu ter Jupiter; ti štirje govorijo o glavni 'usojenosti' naše bridke realnosti ali z druge strani velike sreče.
Od lanskega marca do letos sept. je Rahu v dvojčkih in Ketu v strelcu, a napeto je začelo postajati, ko je Rahu prešel v t.i. Ardra ozvezdje, 27.9.19 in Ketu 12.2.20 v Mula ozvezdje. Ardra predstavlja rjovečega Rudro, uničujoči del Šive in Mula je ozvezdje boginje uničenja, Nirriti.
In v zračnem znamenju dvojčkov, Rudra osvobaja resnico iz ene strani (ogromno resnic prihaja na dan in se širi); širi se zdaj tudi virus oz. bolj strah povezan z njim; obenem pa se iz druge strani zelo manipulira z informacijami in resnico; kar konkretno se odvzema tudi svoboda govora; določene vsebine se sproti brišejo. Opažate? Svoboda govora, kot smo jo morda poznali v preteklosti, pa je bila dokončno odvzeta s prijetjem novinarja Juliana Assange-a, lanskega aprila. A tega se novinarski svet šele zdaj vse bolj in bolj zaveda. Vsaka stvar ima vedno dva pola. Ketu v ognjenem strelcu govori o 'uničenju' sistema, gospodarstva, znanja, religij in prepričanj – postavlja se novi red s Saturnom v kozorogu, vse do 18.1.2023. V kozorogu pa bomo od novembra 1 leto imeli skupaj s Saturnom tudi Jupitra in Plutona, ki decembra tudi pride v kozoroga za naslednjih 20 let – velik izziv za družbo kot celoto.
V trenutni situaciji sta se seveda ustvarila tudi dva močna pola med ljudmi. Pol, ki jih vodi politika, javni mediji in strah ter iz druge strani pol, ki ga zanima resnica. Zdaj v karanteni imamo več časa tudi za posluh in veliko jih hitro nesporno verjame tudi v druge možne scenarije, to pa zato, ker čutijo, da s tem kar je, nekaj ni prav. Ne more biti prav, ni logično. So pa tudi zmedeni, ker je toliko različnih informacij in interpretacij. A vseeno so inteligentni in se nočejo kar tako malo voditi za nos, ker jim je svoboda še kako pomembna. Tudi glede cepljenja mislijo, da se imajo pravico odločiti, kaj bodo ali pač ne bodo dopustili vbrizgati v svoje telo. Bi se dobro prej pozanimali. Tako ali tako, če se ne cepijo, škodujejo le sami sebi, saj drugim, ki bodo cepljeni, ne bodo mogli, mar ni tako? Zakaj bi torej nujno morali biti cepljeni? Razen, če je res za to določen razlog, ki je povezan z novo napredno tehnologijo. A presojali boste sami.
Mene osebno resnica osvobaja. Ne bo dolgo skrita, že leze izza obzorja in osebno se veselim, ker vem, da me pelje na novo Zemljo, ki ima 'obliko srca'.
Mely
Vir: mychi.si
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20200806125424362
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
