Evropski voditelji so se ta konec tedna sestali v Bruslju, kjer bodo razpravljali o načrtu za okrevanje po pandemiji COVID-19 ter iskali dogovor o evropskem proračunu za obdobje 2021-2027.
Četudi je danes pozornost osredotočena predvsem na odpravljanje posledic epidemije, v mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo poudarjamo, da bi morali voditelji pri načrtovanju prihodnjih korakov upoštevati tudi dejstvo, da se podnebna in ekološka kriza zaradi epidemije nista nič zmanjšali in zatorej načrt za okrevanje usmeriti v sinergijsko naslavljanje obeh obstoječih kriz. Z usmerjanjem sredstev v pravični zeleni prehod lahko že danes pričnemo graditi trajnostno in odporno družbo prihodnosti.
To bo med drugim zahtevalo tudi prilagoditev t.i. seznama pomembnih naložb, ki se bodo po napovedih vlade RS financirale tudi iz sredstev EU, namenjenih za okrevanje, ter prihodnjega večletnega finančnega okvirja. Na vladnem seznamu projektov, ki je »padel z neba« in v pripravo katerega strokovna javnost ni bila vključena, je moč najti tudi okoljsko sporne projekte, kot so gradnja drugega bloka NEK, 3. razvojne osi in hidroelektrarne Mokrice.
Andrej Gnezda, Umanotera: »Politika še naprej vztraja pri več stomilijonskih in nekaj milijardnih projektih, kot da se iz projekta TEŠ 6, afere vseh afer, ni naučila ničesar. Gradnje večmilijardnih projektov, kot je na primer gradnja drugega bloka nuklearne elektrarne, prikrojevanje postopkov za izgradnjo HE Mokrice na račun varstva narave ter uničevanje najboljših kmetijskih zemljišč zavoljo gradnje novih avtocest, nas ne bodo popeljale iz krize, temveč jo bodo zgolj povečale.«
Vprašljiva je tudi skladnost predlaganega seznama z ostalimi krovnimi dokumenti, kot so Strategija razvoja Slovenije 2030 in Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Ravno skladnost naložb z NEPN je ključnega pomena, če želimo pravočasno doseči prehod v podnebno nevtralno družbo. Namesto predlaganih novih cest in gradnje plinovodnega omrežja bi potrebovali večmilijarden paket naložb v železniško omrežje ter nadgradnjo obstoječega distribucijskega omrežja za električno energijo, tako da bi to postalo odporno na podnebne spremembe in sočasno kos spremembam v energetiki, ki na ravni EU že neustavljivo potekajo.
V Sloveniji potrebujemo tudi zajetne naložbe v kolesarsko infrastrukturo, ki bi izboljšala pogoje za trajnostno mobilnost prebivalcev. Kriza, s katero smo soočeni zaradi epidemije, je izpostavila tudi našo ranljivost pri oskrbi s hrano, zato bi bile še kako smiselne naložbe v na podnebne spremembe odporne kmetijske sisteme za zagotavljanje zdrave lokalne hrane.
Andrej Gnezda dodaja: »Seznam naložb, ki ga je predlagala vlada, je s predlaganimi vlaganji v cestne in plinske projekte ujetnik duha preteklosti. Potrebujemo sodoben seznam trajnostnih projektov, ki bodo odgovarjali potrebam prihodnosti in ne preteklosti.«
V prihodnjih letih bo za Slovenijo na voljo več milijard razvojnih sredstev. Zato je še kako pomembno, da jih namenimo za projekte v javnem interesu, ki bodo privedli do trajnostnega napredka in blaginje ljudi. Javna korist pa se ne opredeli z enim členom v interventem zakonu, temveč v širokem dialogu in na podlagi strokovnih presoj. Le tako bomo lahko identificirali projekte, ki nas bodo popeljali iz krize in nas ne bodo vodili v novo. |