Pred zasedanjem Evropskega sveta, ki bo razpravljal o novem sedemletnem proračunu EU, sta mreži Climate Action Network (CAN) Europe in CEE Bankwatch Network objavili poročilo, ki opredeljuje konkretne predloge za naložbe, ki so potrebne za zagotovitev zelenega okrevanja.

Iz poročila z naslovom »Sredstva EU za zeleno okrevanje«, jasno izhaja, da bi lahko sredstva EU, če bi bila smotrno uporabljena, zagotovila tako zeleno okrevanje kot ambicioznejše podnebne ukrepe. Poročilo vključuje tudi konkretne predloge za Slovenijo, ki so jih pripravili v društvu Focus.

Pred zasedanjem Evropskega sveta ta teden, na katerem bodo voditelji držav odločali in potencialno sprejeli EU proračun za obdobje 2021-2027, poročilo analizira naložbe in ukrepe, ki so bili predstavljeni v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih (NEPN) 14 držav članic: Bolgarije, Hrvaške, Češke, Danske, Estonije, Francije, Madžarske, Latvije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Španije.

V poročilu so izpostavljeni ukrepi iz NEPN-ov, ki naj bi bili deležni financiranja iz naslednjega proračuna EU in sredstev za gospodarsko okrevanje, predlogi za znatno pivišanje financiranja za ukrepe, ki lahko prinesejo dodatna znižanja emisij ter škodljivi ukrepi, ki ne bi smeli biti podprti s sredstvi EU.

Naložbe v trajnostno obnovljivo energijo (vključno z energetskimi skupnostmi) in energetsko učinkovitost imajo največji potencial za izboljšanje kakovosti življenja za milijone evropskih državljanov, obenem pa prispevajo k večjemu zmanjšanju emisij od načrtovanega. Poleg tega imajo ti sektorji ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest. Zato poročilo predlaga, da imajo prednost pri dodeljevanju sredstev iz naslednjega proračuna EU in sredstev za gospodarsko okrevanje.

V poročilu so kot sektorji, ki imajo pomemben potencial za doseganje bolj ambicioznih ciljev na področju podnebne politike in hkratno spodbujanje zelenega okrevanja gospodarstva, izpostavljeni še nizkoemisijski prometni sistemi, ukrepi za trajnostno mobilnost in rešitve, ki temeljijo na naravi.

Vendar pa poročilo obenem poudarja, da bi lahko številni škodljivi ukrepi, ki še vedno ostajajo v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ogrozili potreben napredek pri naslavljanju podnebne krize v naslednjem desetletju. Po predlogu Evropske komisije bodo NEPN vplivali na razporeditev sredstev EU v novem proračunskem obdobju, vključno z načrti za gospodarsko okrevanje.

Poročilo zato predlaga državam članicam, da svoje prihodnje načrte porabe usmerijo v podnebno nevtralnost ter da ne vlagajo v škodljive ukrepe, kot so npr. razvoj nove infrastrukture fosilnih goriv, izkoriščanje nacionalnih virov fosilnih goriv, uporaba biomase v ogrevalnih sistemih s slabim izkoristkom ter investicije v neobnovljive vire energije.

Taj Zavodnik, Focus, društvo za sonaraven razvoj pravi: »Voditelji EU imajo možnost, da s pomočjo paketa za oživitev na novo vzpostavijo boljše gospodarstvo. Če bodo načrti porabe sredstev zasnovani tako, da bodo preoblikovali javno infrastrukturo in naredili korak naprej proti podnebno nevtralnemu gospodarstvu, bodo imele koristi od tega vse države članice.

V Sloveniji so namesto investicij v ceste, plinsko infrastrukturo in okoljsko vprašljive energetske objekte, nujne naložbe v trajnosten, dostopen javni potniški promet, železniško infrastrukturo, obnovljive vire energije, s poudarkom na energetskih skupnostih in energetsko učinkovitost.

Celotno proročilo - Sredstva EU za zeleno okrevanje