Podnebno ogledalo 2020 - Slovenija napreduje

torek, 30. junij 2020 @ 15:24 CEST

Podnebno ogledalo 2020 - Slovenija napreduje - okrepiti sodelovanje in stalnost izvajanja ukrepov
Že tretje leto zapored so v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 s partnerji na Institutu »Jožef Stefan«, Centru za energetsko učinkovitost pripravili Poročila o napredku Slovenije pri zmanjševanju toplogrednih plinov (TGP) - Podnebno ogledalo 2020. Namen ogledala je spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v Sloveniji. Ti podatki nam pomagajo, da vemo, kateri ukrepi so učinkoviti in katere ukrepe moramo še okrepiti.

Projekt sofinancirata EU iz programa LIFE ter Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Letos je je k rasti TGP največ prispeval promet, ki je tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005-2018 povečale, in sicer za 32 %, emisije TGP na področju stavb pa so se v letih 2017 in 2018 znatno zmanjšale za 9,9 % oz. 10 % v primerjavi z letom prej.

Poročila »Podnebno ogledalo 2020« kažejo na to, da bo Slovenija cilje na področju emisij neETS (to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami) v letu 2020 dosegla. Za obvladovanje vplivov na podnebje in prehod v podnebno nevtralnost bo treba okrepiti izvajanje ukrepov v državi, pri tem bodo morali poleg ministrstev sodelovati tudi občine, podjetja, organizacije in prebivalci. Zagotoviti bo treba tudi stalnost izvajanja ukrepov, kot so trajnostna mobilnost, energetske prenove stavb, obnovljivi viri energije. To prispeva tudi k bolj samostojni, prožni, odporni zeleni in zdravi družbi ter ustvarja nova delovna mesta. Poročila so dostopna na spletni strani.

Mag. Stane Merše, Institut »Jožef Stefan«, vodja Centra za energetsko učinkovitost: »Za poznavanje izvajanja obstoječih ukrepov je pomembno, da spremljamo njihove učinke - to nam omogoča Podnebno ogledalo. Iz tega lahko sklepamo tudi, na kaj moramo biti pozorni v prihodnje. Glede izvajanja ukrepov bo kritično obdobje do leta 2030. Če bomo uspešni, bodo podnebne spremembe še obvladljive. Temelj bodo še naprej že uspešni uveljavljeni ukrepi: spodbujanje energetske prenove stavb, izkoriščanje obnovljivih virov energije in trajnostna mobilnost. Treba je čim prej začeti z izvajanjem ukrepov iz Celovitega nacionalnega podnebno energetskega načrta (NEPN), zlasti je treba okrepiti spodbude za industrijo in promet.«

Mag. Tanja Bolte, Ministrstvo za okolje in prostor: »Lahko bi rekli, da smo zadovoljni z napredkom, ki ga vidimo v ogledalu. Podnebno ogledalo 2020 dobro kaže, da smo na poti k doseganju cilja zmanjšanja emisij, a kaže tudi na to, kje so potrebne okrepitve ukrepov. Sedanji trenutek je odločilen za okrepitev aktivnosti, ki jih izvaja država. Dejstvo je, da bomo vse več podpore morali namenjati tudi z nacionalnega nivoja ukrepom, ki jih načrtujejo in izvajajo občine (prenove stavb, trajnostne mobilnosti, ravnanju z odpadki, izkoriščanja obnovljivih virov energije, ozaveščanja in drugih). S tem bomo dosegali ne samo okoljske učinke, ampak tudi družbene - z bolj skladnim regionalnim razvojem.«

Mag. Gregor Pretnar, PNZ: »Glede na prevladujoč delež, bo ključen promet. Vprašanje zmanjševanja emisij iz prometa bo treba nasloviti drugače kot do sedaj. Sedanja prometna strategija je emisije obravnavala na osnovi ukrepov, ki so bili potrebni za doseganje ciljev, na primer mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva. Po novem bo morala določiti ukrepe, ki bodo vodili k zastavljenim ciljem na področju emisij in hkrati k prometnim ciljem. Pričakovati je, da bodo ti ukrepi finančno, okoljsko in družbeno precej zahtevnejši kot sedanji. Za njih bo treba poiskati širše soglasje.«

Za blaženje podnebnih sprememb ima Slovenija obvezujoč cilj za leto 2020, da se emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, v obdobju 2005-2020 ne povečajo za več kot 4 %, kar bo po podatkih za leto 2018 predvidoma doseženo. Emisije TGP iz virov v okviru tega cilja so bile v letu 2018 za 10,6 % nižje od cilja za leto 2020. A so se v obdobju 2005-2018 emisije zmanjšale samo za 5,9 %, v zadnjem opazovanem letu pa so se celo povečale, in sicer za 2 %. Največji delež v teh emisijah (tistih, za katere ima Slovenija zastavljene nacionalne cilje) ima promet 53 %, ki je k rasti prispeval največ, sledi kmetijstvo s 15 %, široka raba z 12 % in industrija z 11 %.

Prehod v bolj zelen vsak dan prispeva tudi h okrevanju po krizi
Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb, ki jih izvajajo in načrtujejo države, stanejo veliko manj kot bodo škode zaradi ekstremnih pojavov kot so poplave, požari, bolezni in drugo. Samo pravočasno ukrepanje lahko te škode zmanjša. Hkrati pa lekcije iz pretekle krize kažejo na to, da so zelene finančne spodbude pogosto boljše kot tradicionalne. Kratkoročno ustvarijo več delovnih mest, dolgoročno pa ustvarijo prihodke in prihranke kot ugotavljajo mednarodne analize.

V Sloveniji že spodbujamo veliko ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v okviru kohezijske politike iz sredstev Sklada za podnebne spremembe in prispevka za učinkovito rabo energije ter drugih. Samo za ukrepe, ki jih spodbuja Eko sklad, je ocenjeno, da je potrebnih letno 5.000 delovnih mest, skupaj s posrednimi učinki pa celo 7.800. Med ukrepi za hitro okrevanje so zelo pomembni tisti, ki jih izvajajo občine. 

Izvajanje ukrepov po sektorjih
Zadovoljni smo lahko pri izvajanju naslednjih ukrepov, ki so pomembno prispevali k zmanjševanju emisij TGP v zadnjem obdobju: energetska prenova stavb v gospodinjstvih in javnih stavb v občinah, ločeno zbiranje odpadkov in posledično zmanjšanje količine odloženih biorazgradljivih odpadkov. Pomembno je tudi to, da se je znatno povečal učinek spodbud za energetsko prenovo stavb v javnem sektorju, saj je bilo za 100 EUR naložb v energetsko prenovo javnih stavb potrebnih 38 EUR nepovratnih sredstev, kar je za 26 EUR manj kot v letu 2015, k čemur so največ prispevale občine. Država pa pri prenovi stavb v državni lasti ne dosega svojih ciljev, prenoviti bi morala 3 % površine letno, realizacija pa je okrog 1,2 %.

Sektor industrije je bil dolga leta zapostavljen, napredek je bil dosežen leta 2018, ko je Eko sklad prvič razpisal nepovratna sredstva za to skupino. Izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov energije (OVE) v industriji bo treba zelo okrepiti in opredeliti jasne cilje zmanjšanja emisij.

Največje vrzeli so pri izvajanju ukrepov na področju prometa, zlasti izgradnje železniške infrastrukture ter spodbujanja javnega prometa. V letu 2018 so se poslabšali praktično vsi kazalci prometa, ki jih spremlja Podnebno ogledalo: specifične emisije novih in vseh vozil, število potniških kilometrov v javnem potniškem prevozu (JPP), delež železniškega prometa v tovornem prometu. Napredek pa je opazen pri projektih trajnostne mobilnosti, ki jih pripravljajo občine za financiranje v okviru spodbud sedanje finančne perspektive, ter pri uvajanju enotne vozovnice za javni potniški promet.

Več informacij

Podnebno ogledalo
Projekt LIFE ClimatePath2050/Podnebna pot 2050 prispeva k dobrim odločitvam o podnebni poti Slovenije. Da bi dobre odločitve lahko tudi utemeljeno sprejemali, potrebujemo utemeljene vhodne podatke. Temeljni namen Podnebnega ogledala je spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij TGP za preteklo leto. Poročila so bila tudi letos izdana v šestih poročilih, tako imenovanih zvezkih: Cilji, Promet, Stavbe, Kmetijstvo, Drugi sektorji, Večsektorski zvezek.

Ob tem sta bila pripravljena tudi povzetka za široko javnost in odločevalce. Vsa poročila so objavljena na spletni strani projekta, kazalci Podnebnega ogledala pa tudi na spletni strani ARSO. Jeseni bodo pripravljena še tri posebna poročila ukrepov v središču: (Organizacija za izvajanje, Zelena javnofinančna reforma, Prenova stavb v državni lasti) in poseben zvezek z analizo napredka v lokalnih skupnostih.

Podnebno ogledalo 2020 so pripravili na Institutu »Jožef Stefan«, Centru za energetsko učinkovitost v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 v sodelovanju s PNZ, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije. Poročila so usklajevali tudi z deležniki preko spletnih vprašalnikov in spletnih sestankov, v prejšnjih letih so ta usklajevanja potekala na delavnicah. Na spletni strani so tako objavljena usklajena poročila.

Pregled po sektorjih
Največ je k rasti prispeval promet, ki je tudi edini sektor, v katerem so se emisije TGP v obdobju 2005-2018 povečale, in sicer za 32 %. Ta sektor ima tudi največji delež v emisijah, 53 %. V letu 2018 so se poslabšali praktično vsi kazalci: specifične emisije novih vozil, število potniških kilometrov v javnem potniškem prevozu (JPP), delež železniškega prometa v tovornem prometu. Napredek je opazen pri projektih trajnostne mobilnosti, ki jih pripravljajo občine za financiranje v okviru spodbud sedanje finančne perspektive.

Emisije TGP na področju stavb so se v letih 2017 in 2018 znatno zmanjšale za 9,9 % oz. 10 % v primerjavi z letom prej. Da bi povečal zanimanje gospodinjstev za izvajanje ukrepov, je Eko sklad zato v zadnjem obdobju še nekoliko razširil nabor pozivov, spremenile pa so se tudi višine nekaterih spodbud. Pri prenovi javnih stavb so še naprej zelo aktivne občine. Država pri prenovi svojih objektov ciljev ne dosega, prenoviti bi morala 3 % površine letno, realizacija pa je okrog 1,2 %.

Pomembno se je izboljšal učinek finančnih spodbud, saj je bilo za 100 EUR naložb v energetsko prenovo javnih stavb potrebnih 38 EUR nepovratnih sredstev, kar je za 26 EUR manj kot v letu 2015. K temu je so največ prispevali projekti, ki jih izvajajo občine.

Kmetijstvo je s 15,6 % drugo med sektorji po deležu emisij TGP, za katere ima Slovenija zastavljene nacionalne cilje. V to so vštete emisije metana in didušikovega oksida, neposredno iz kmetijske pridelave. Nadaljnja 2,2 % znašajo še emisije kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki se upoštevajo pri emisijah široke rabe. Pri pripravi ukrepov v finančni perspektivi 2021-2027 je treba več pozornosti nameniti zmanjševanju emisij metana ter ohraniti in nadgraditi ukrepe za izboljšanje učinkovitosti kroženja dušika v kmetijstvu.

Emisije TGP iz odpadkov, ki po deležu niso velike (štiriodstotne), so se v obdobju 2005-2018 zmanjšale za 40,4 %, v letu 2018 pa za 7,4 %. Glavni ukrepi pri odlaganju trdnih odpadkov so bili ločeno zbiranje odpadkov in predvsem izgradnja sistemov za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem, na področju ravnanja z odpadnimi vodami pa povečevanje deleža naprednejših sistemov čiščenja odpadnih voda.

Emisije TGP v industriji in gradbeništvu, ki so v okviru nacionalnih ciljev, so leta 2018 predstavljale 10,9 % teh emisij. V obdobju 2005-2018 so se emisije sicer znatno zmanjšale za 22,5 %, vendar pa se v zadnjih petih letih povečujejo in se vse bolj oddaljujejo od zastavljenega indikativnega sektorskega cilja. Izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE v industriji bo treba zelo okrepiti in opredeliti jasne cilje zmanjšanja emisij, kot je načrtovano v NEPN. Na razpolago so sicer spodbude Eko sklada in evropska sredstva iz Kohezijskega sklada. Eko sklad je nepovratna sredstva za to ciljno skupino prvič razpisal leta 2018, zanimanje za spodbude je veliko. Gre za zelo pomembno področje pri izhodu iz krize.

Emisijska produktivnost, ki primerja gospodarsko aktivnost z rastjo emisij TGP, se je že drugo leto zapored izboljšala, in sicer na 2,39 EUR/kg CO2, a v zadnjem letu tudi na račun okolja z rastjo emisij. Od leta 2005 se je sicer povečala za skoraj 50 %, vendar pa Slovenija dosega le 70 % povprečja EU, torej nas čaka še veliko dela zaradi podnebja in konkurenčnosti.

V zadnjih dveh letih se skupna vsota finančnih spodbud povečuje, še hitreje pa se povečujejo spodbujene investicije in doseženi učinki na zmanjšanje emisij. Pri financiranju ukrepov ima Sklad za podnebne spremembe vse pomembnejšo vlogo. Za pozitivne učinke je izjemnega pomena tudi stalnost spodbud, saj lahko vrzeli v financiranju zelo vplivajo na zaposlenost. V preteklem obdobju se je velika vrzel pojavila pred začetkom nove finančne perspektive pri črpanju kohezijskih sredstev, čemur se bo potrebno izogniti, še zlasti zato, ker sovpada z ekonomsko krizo.

LIFE Podnebna pot 2050
Vodilni partner projekta LIFE Podnebna pot 2050 je Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost. Partnerji projekta so: ELEK, načrtovanje, projektiranje in inženiring, d.o.o., Gradbeni Inštitut ZRMK d. o. o., Inštitut za ekonomska raziskovanja, Kmetijski inštitut Slovenije, PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o.,  Gozdarski inštitut Slovenije. Projekt je financiran iz finančnega mehanizma LIFE, ki ga upravlja Evropska komisija, in iz Podnebnega sklada Ministrstva za okolje in prostor RS.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20200630152422653