Antropozofija kot izviren pristop nam poleg že omenjenega omogoča:
Poznavanje, da vse izvira v duhu kot projektantu in njegovi ozdravitveni moči, v duhu kot navdihovalcu in da se vse k njemu vrača, nanj obrača (vzrok « cilj).
Dovršen besednjak: okarakterizirati in ne definirati, dialog dveh zavesti kot duha in ne diskusija dveh egov, procesi nastajanja, utelešanja, informacija ali oligosnovnost mora vstopiti v kemizem kosti, krvi, živčevja,….

Učenjeprijemov, tako izboljšanja priprav obrokov, kot aktiviranja ozdravitvenih procesov skozi svetovanje v obliki bolj zdravega in sonaravnega prehranjevanja ter vzgajanja, gojenja rastlin.

Dovoljmodro, današnjemu človeku – nosilcu duha prilagojeno večplastno življenjsko filozofijo, način razmišljanja, čutenja, udejanjanjaskozi vse smeri znanosti, filozofij, življenjskih nazorov,….

V primeru, da je nekaj = trditev prava stvar na primer na fizično-snovni ravni bivanja, še ni rečeno, da je resnična, saj ne ustreza zakonitostim ostalih treh ravni.
Četudi česa ne zaznavamo s petimi organi čuta, še ne pomeni, da le to ne obstaja. Je morda že kdo videl na tržnici gospo elektriko, težnost,…? Čeravno je nismo videli, lahko zlahka ugotovimo, da omenjena sila obstaja in deluje tudi v nas.

Izza vsega vidnega živijo, delujejo moči ali sile, bitja ali zavesti. Toda katere? Kdo se morebiti ta trenutek upira podobnim razmišljanjem? Mi kot duh ali morda naša duša in njeni oprodi um ter ego?

Bolj kot poznamo štiri ravni človeškega življenja, njihove zakonitosti, bližje bomo Resnici, lažje bomo odkrivali vzroke skaljenih medosebnih odnosov, odmika od harmonije, jih odpravljali in učinkovitejši bomo pri iskanju individualnim značilnostim najprimernejših prijemov harmoniziranja.

Nikoli ni na delu le en vzrok, en simptom, ne zanašajmo se le na en diagnostičen pristop, niti na eno obravnavo ali prijem uravnovešanja.V igri so vedno vsaj tri, celo štiri ravni bivanja (vzroki, odzivi, procesi, posledice = simptomi, pokazatelji, prijemi pridobivanja ravnovesja,…).

Teorija brez prakse je nesmiselna, praksa brez teorije pa nevarna, kar smo, verjamem, že vsi izkusili.
Oblike prikazov, razlag se spreminjajo, vsebina pa ostaja ista, če je seveda prava in resnična.

Iz poznavanj v sprejemanje in udejanjanje

Človek je bitje mnogoterih ravni bivanja, zato obstajajo tudi štiri zakonitosti, štiri ravni razmišljanja, zaznavanja, udejanjanja.

• Mnogotere in večplastne informacije, zato ne vemo, kaj je res in kaj ni.
• 1000 krat slišim, izgovarjam neresnico, zato le ta lahko postane resnica.
• Čas, v katerem neresnice z lahkoto postanejo “resnice” in resnice zlahka postajajo, so postale neresnice (avtoimune bolezni, mikroorganizmi kot povzročitelji, vojne so nekaj povsem normalnega,…)
• Misel je moč ali sila, ki se hoče, želi utelesiti, materializirati, realizirati.
• Vse izrečeno mora veljati, delovati tudi v praksi, v vsakdanjem življenju ali pa smo skrenili, nečesa nismo prav razumeli.
• Ne podcenjujmo pomena štiridimenzionalnih poznavanj, uspehov in delovanja, še posebno, če nečesa ne poznamo, če mislimo, da je nemogoče, četudi nas um in ego pogosto prepričujeta, da je res le tisto, kar zaznamo skozi čutne organe.
• Resnica kot moč ali sila, zavest vsekakor obstaja. V vsakem trenutku se ji lahko bolj ali manj približamo ali od nje oddaljimo.

SE NADALJUJE

Franc Božjak