Tudi zato, da se bomo končno vsaj pričeli zavedati, kdo smo kot bistvo, torej duh neomejenih vsestranskih moči, sposobnosti in zavesti, treh višjih zavesti kot varoval pri razločevanju neresnice od resnice, tudi Resnice z veliko začetnico kot bitja ali zavesti Kristusa.

Predvsem na tak način se bomo lahko postopoma pričeli varno in učinkovito premikati ali delovati na vseh štirih ravneh bivanja, v našem primeru delovanja, kot se priznana znanost giblje na fizično – snovni, bioenergetik na eterski, jasnovidec na duševni in Posvečenec na duhovni ravni ali dimenziji življenja. Malce na grobo ali poenostavljeno in le z enim primerom opisano, pa vendar.

Zadnja, petim organom čuta zaznavna »postaja« je naše fizično – snovno telo ali raven bivanja. Neharmonični procesi se skozi krče ali spazme na določenih telesnih tkivih ali/in organih postopoma materializarajo v funkcionalne motnje, pozneje pa vse do strukturnih kronično - degenerativnih sprememb.
Vzroki vsega omenjenega so večplastni, ker nikoli ne obstaja le en vzrok, en simptom, zato ni najbolje, da povsem zaupamo eni diagnozi ali da se poslužujemo

le enega prijema harmoniziranja kot pridobivanja ravnovesja.
Kot smo lahko razumeli, bo tudi strategijo vsestranske prenove potrebno uresničevati večplastno in prilagojeno individualnim značilnostim posameznika. Delo kot prijemi na fizisu imajo povsem kratkoročen domet, na eterski ravni bivanja že malce daljši, na duševni dimenziji še popolnejši, dolgoročnejši domet, povsem celovit in vsestransko učinkovit najstabilnejši proces zdravja pa bo dosežen skozi nas kot močnega duha,s katerim bomo delovali na vseh preostalih treh ravneh bivanja.

Procesi odmika od zdravja se pričnejo v duši,predvsem zaradi prevlade egovih vzorcev,dvojnikov ali nesvobod (jeza, skrb, žalost, strah,…), tudi skozi raznorazna pretiravanja ali nepoznavanja procesov prehranjevanja,….
Pravi in najpomembnejši vzrok odmika od zdravja pa je šibkost nas kot duha v procesih vodenjarazmišljanja, čustev in dejanj ter njihove prevzgoje.

Kar duša v svoji dnevni budnosti skozi aktivne konflikte poškoduje, morata v nočnih urah to očistiti, obnoviti, popraviti etersko telo, mi kot duh ali duhovno telo pa moramo vse ravnokar omenjene procese organizirati, voditi in varovati. Tako nekako, če lahko verjamem, da sem prav razumel in če malce poenostavim. Kaj več o tem pa pozneje.

Dvojniki; Zakaj smo egove nesvobode ali vzorce poimenovali dvojniki? Sile ega ali nižjega Jaza so nekakšna dvojnost ali bolje, polarnost nam kot duhu in Višjemu Jazu. Poleg nas kot duha ali božanskega, živi v naši duši kot naravi, še nekaj dobro skritega, prikritega, razpiranju zavesti nasprotujočega v obliki egovskega borca – dvojnika. Duša, ki nas kot duha še ni prepoznala kot vodnika, ženina, lahko v egu in njegovi vojski dvojnikov, vidi duha, celo Boga. Kot se bosta nekoč pred nami pojavila človek – duh in njegov kloniran nepravi človek, nekakšen dvojnik, bo manj prebujenemu iskalcu svobode in ljubezni težko ugotavljati, kdo je pravi človek – nosilec duha in kdo človek brez duha. Da, izgleda, da tudi nekaj takega že obstaja, morda celo brez kloniranja.

SE NADALJUJE

Franc Božjak