Prvi stik z novorojenčkom in skrb zanj postavljata pred mlade starše mnogo vprašanj. Kako pravilno ravnati z njimi, se dotikati in povezovati? Kdaj je za to primeren čas? Kako dati dojenčku občutek varnosti, ljubljenosti in zaupanja? Kako sprejeti otrokov jok in nelagodje?

To so vprašanja, ki jih postavljajo mamice in očki – in v redni masaži novorojenčka in dojenčka velikokrat najdejo odgovore. Prek masaže osvojijo spretnost pri ravnanju z dojenčkom in dotikanju z njim ter postanejo čuteči opazovalci dojenčkovega odzivanja. Spoznajo njegovo vedenje in z redno masažo dvakrat na dan tako vzpostavljajo ritem življenja v družini.

Sobivanje z dojenčkom postane bolj naravno, sproščeno in mirno. Strahu in negotovosti je čedalje manj in v takih okoliščinah predvsem mamica, ki je dan in noč ob otroku, zmore vzpostaviti več zaupanja vase in se lahko veseli vsakega otrokovega napredka.

Koža na kožo

V današnjem svetu ni enostavno živeti: mladi starši so postavljeni pred izzive modernega življenja. Materialni pogled na svet priporoča uporabo vseh mogočih izdelkov in pripomočkov. A otrok za dober vsestranski razvoj, sploh v prvem letu, potrebuje predvsem veliko materinega dotika in stika kože s kožo.

Občutek varnosti in zaupanja med njima je zato zelo pomemben. Redno dotikanje je za dojenčka kot hrana. Potrebuje jo pogosto, podnevi in ponoči. Stik kože s kožo, zaznavanje znanega glasu, vonja in miru – to prinaša optimalen razvoj!

Prek masaže mati dojenčku sporoča, da ga ima rada. Koristno preživi z njim čas, ko je buden, in primerno starosti z masažnimi prijemi in razteznimi vajami vpliva na razvoj motorike. Ljubeč dotik ju zbliža in dojenček se na prijeten način utrudi. Postane lačen, zato se z užitkom nahrani, pozneje pa tudi lažje zaspi. Katera mamica si ne bi želela takšnega sobivanja s svojim dojenčkom?

Mama

Dojenčka največkrat masira mama, saj je z njim večino časa, vsaj v prvih mesecih življenja. Priporočljivo je učenje pri strokovnjaku, ki upošteva vse okoliščine, v katerih dojenček raste in se razvija. Za masažo uporablja olja, ki so lokalno pridelana, organska in rastlinska: oljčno, sončnično, mandljevo.

Začne čim prej po rojstvu, ko je popek zaceljen in lahko otroka tudi okopa. Učinki so dobrodejni zato, ker se kmalu po rojstvu pri dojenčku začne oblikovati njegova mišična napetost, uči se prvih gibov, zaveda se telesa in pridobiva moč. Ker ga mati masira dvakrat na dan od 20 do 40 minut, mu s tem omogoča globoke čutne zaznave, ki jih le ob pestovanju, previjanju in osnovni negi ne bi doživel. Njen pomirjajoči glas, primerni dotik in masažni prijem, očesni stik in vonj so njeni darovi, ujeti v trenutkih povezovanja, in jih ne more nadomestiti noben pripomoček iz trgovine z igračami.

Povezanost in ljubezen mamica dobesedno vmasira v otrokovo telo. Tudi težave z dojenjem se zaradi redne masaže pogosto omilijo ali povsem izginejo, prebavne težave se zmanjšajo ali celo prenehajo, nemir ali nepojasnjen jok se zmanjša ali ga ni več.

Masaža nog

Mamice svoje dojenčke ob previjanju velikokrat božajo in ljubkujejo po nogah, zato je za začetek in uvajanje v »pravo« masažo celega telesa primerna masaža nog. Masaža nog in stopal sicer uravnava mišično napetost in povečuje zavedanje spodnjih okončin ter tako pripravlja nogice za kobacanje in hojo. Pospeši se tudi razvoj senzoričnih in gibalnih receptorjev ter povezav z možgani.

Opis tehnike
Dojenček leži na hrbtu. Levo nogo dvignemo skoraj pravokotno na otrokovo telo. Z levico držimo gleženj, z desnico pa masiramo od kolka proti gležnju. Nogo čvrsto in počasi ožemamo v spirali do gležnja. Nato z desnico ostanemo na gležnju in ožemamo z levico.
Enako ponovimo tudi v smeri od gležnja proti kolku. Vedno se po zraku vrnemo h gležnju in ponovimo prijem.

Položaji pri masaži dojenčka

Položaji mame in dojenčka med masažo so raznoliki in vedno se je treba prilagoditi obema. Tudi če mama po porodu ne more dalj časa stati ob previjalni mizi, sploh na začetku, ali pozneje težko sedi na tleh zaradi težav s hrbtenico ali kakršnihkoli drugih razlogov, vedno lahko poiščemo ustrezen položaj, tako da sta med masažo oba zadovoljna.

Kengurujčkanje

Dojenčka si položimo na telo, na prsni koš, če je le mogoče, s kožo na kožo. To je intimen masažni položaj, s katerim lahko vzpostavimo najboljši telesni stik z dojenčkom, zato ga priporočamo predvsem v prvem in drugem mesecu. Poleg tega olajša ali odpravi težave pri dojenju.

Kengurujčkanje je še posebej priporočljivo:

• pri prezgodaj rojenih otrocih,
• za mame, ki imajo za sabo dolg porod,
• za mame po carskem rezu,
• za starše, ki težje navežejo dober stik z dojenčkom.

Na previjalni mizi

Mame se odločijo za to različico, kadar imajo težave s hrbtenico in ne morejo dalj časa sedeti na tleh, pri stanju pa nimajo težav. Prijemi na previjalni mizi so lahko čvrsti, vendar dojenčka nikoli ne pritiskamo ob podlago.

Na tleh z iztegnjenimi nogami

To je najboljši položaj za masažo. Dojenčka si položimo povprek na gola stegna. Tako je stik kože s kožo največji. Roke in glavo ima prek enega stegna, noge pa prek drugega. V tem položaju delamo dvojno masažo. Kadar izmenično iztegujemo in krčimo kolena, ustvarjamo prijetno zibelko, s katero najlažje nadzorujemo dojenčkov položaj. Tako dosežemo večje dojenčkovo sodelovanje. Obenem mu s svojimi stegni masiramo sprednji del telesa, medtem ko mu z rokami masiramo hrbet.

Ta položaj nam omogoča nenehen nadzor nad pritiskom, saj vsak svoj pritisk občutimo na stegnih. Dojenčka ne potiskamo ob trdo podlago tal ali previjalne mize, temveč ob svoja topla stegna. Ko ga obrnemo, da bi mu zmasirali sprednji del telesa, moramo spremeniti tudi položaj svojega telesa. To ustvarja dinamiko masaže, ki koristi obema. Dojenček je navdušen nad spreminjanjem in dogajanjem, mama pa ob menjavi položaja razbremeni telo.

Sede na kavču

Ta položaj je dobra alternativa položaju na tleh, kadar mama zaradi težav z gibalnim sistemom ne more sedeti z iztegnjenimi nogami na ravni podlagi. Dojenčka masiramo na svojih golih stegnih. Še vedno imamo dober nadzor nad pritiskom, težje pa nadzorujemo otrokovo gibanje.

Mojca Kurent in Petra Šterlek

Vir: /www.viva.si