| Piše: Anja Drašler v novih Misterijih, www.misteriji.si
Namesto veganstva se uveljavlja - mirna hrana
 Vedno znova lahko slišimo ali beremo, da naj bi bili vegani dovzetnejši za prehlad, gripo in druge bolezni. V nasprotju s tem pa številne raziskave kažejo, da je veganstvo eno najbolj zdravih načinov prehranjevanja. A le, če vegani upoštevajo nekaj zlatih pravil,« meni znani nemški zdravnik dr. Ruediger Dahlke, dr. med. Razlaga, kaj pripelje do negativnih izkušenj z veganstvom, prehranjevanjem brez živil živalskega izvora, torej brez mesa tako kopenskih kot morskih živali, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in medu.
»Seveda lahko tudi vegani zbolijo. To je celo zelo verjetno pri tako imenovanih puding veganih in puding vegetarijancih. Zato jaz in moji kolegi, kot sta denimo profesor Colin Campbell in dr. Caldwell Esselstyn, besede vegan ne uporabljamo več oziroma le še zelo redko. Namesto te sam zavestno uporabljam besedo peacefood ali ›mirna hrana‹, kar izrecno pomeni rastlinsko polnovredno hrano.
Ameriško združenje za prehrano (American Nutrition Association), največja prehranska organizacija na svetu, posebej priporoča le uravnoteženo vegansko prehrano in to v vseh obdobjih človeškega življenja. A kot vse, je tudi vegansko prehrano mogoče napačno razumeti in zlorabiti,« opozarja dr. Dahlke.
ZMANJŠA VNETJA, ODPIRA ARTERIJE
Mirna hrana je zelo zdrava in je pomagala veliko njegovim bolnikom, da nimajo več kroničnih vnetij, alergij in avtoimunskih bolezni, kot je revmatizem. To je tudi znanstveno dokazano, in sicer z znižanjem pokazatelja vnetja: to je vrednosti C-reaktivnega proteina CRP. Veganska prehrana je pomagala tudi bolnikom z rakom, ki so že obupali nad konvencionalno medicino.
Dr. Caldwell Esselstyn, ameriški zdravnik in član Zdravniškega odbora za odgovorno medicino (Physicians committee for responsible medicine), je v svoji znani študiji dokazal, da se pri rastlinski polnovredni prehrani zaprte koronarne arterije ponovno odprejo, s čimer človek ni več ogrožen zaradi srčnega infarkta, njegova pričakovana življenjska doba pa se normalizira.
Vegani, ki se odrečejo vsej hrani živalskega izvora, a ne uživajo polnovredne barvite rastlinske hrane, temveč se večinoma prehranjujejo z veganskimi industrijskimi končnimi izdelki, seveda zbolevajo za raznimi boleznimi. Kdor uživa veganske »industrijske odpadke«, pod katerimi se trgovske police v veganskih oddelkih trgovin kar šibijo, naredi svojemu telesu medvedjo uslugo, opozarja dr. Ruediger Dahlke.
Naše telo potrebuje dobršno mero mineralov, vitaminov in kakovostnih esencialnih maščobnih kislin. Zagotovo pa ne potrebuje mlečnih izdelkov in mesa, meni. V državah, kot je Nigerija, kjer zaužijejo zelo malo mleka, osteoporoze tako rekoč ne poznajo. V državah, kjer pa ga porabijo celo več kot v Nemčiji, denimo na Finskem, pa imajo epidemijo osteoporoze.
Po izkušnjah dr. Dahlkeja so zavestni uživalci mirne hrane veliko bolje ozaveščeni glede osnovnih človeških prehranskih potreb od večine vsejedcev. Večinoma so seznanjeni s problematiko neusklajenosti maščobnih kislin omega-3 in omega-6, o čemer večina mesojedcev ne ve nič ali le bežno. Večina komaj opazi, da meso danes prihaja od pitanih živali iz masovne vzreje, ki so jih dolgo hranili z močnimi krmili namesto s travo in senom. Rezultat je veliko neskladje med maščobnimi kislinami omega-3 in omega-6, kar močno poveča tveganje za vnetja v telesu. Vnetja pa so predhodnica vsem boleznim.
ŽIVALI S PAŠNIKOV
V Misterijih smo že pisali, da prej omenjeni povišan C-reaktivni protein kaže na vnetja v telesu, vnetja pa povzročajo maščobne kisline omega-6 iz rastlinskih olj, to pa so vsa rafinirana in hladno stisnjena olja iz semen, denimo sončnično, pa sojino, repično, konopljino olje. C-reaktivni protein nižajo maščobne kisline omega-3, vitamini C, A, E.
Razmerje omega-3 proti omega-6 v prehrani mora biti ena proti dve ali ena proti tri. Tako razmerje je v povsem naravni hrani, v rastlinah. Tudi v travi, iz katere krava dobi omega-3 in omega-6. Če pa živali krmijo s koruzo in sojo, so v mesu, jajcih, mleku in maslu večinoma maščobe omega-6. Zato bi morali tisti, ki uživajo živalske proizvode, uživati le meso, mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke živali, ki se pasejo in jedo le travo.
Svetovna zdravstvena organizacija dopušča razmerje med omega-3 in omega-6 ena proti osem. V Sloveniji pa je to razmerje kar ena proti trideset, kot piše kardiolog prof. dr. Radovan Starc v knjigi Bolezni zaradi stresa II. Slovenci porabimo na leto 9,1 litra rastlinskih olj na prebivalca; v to sta všteta le dva litra oljčnega olja, ostalo so sončnično olje, sojino, repično, bučno … To pomeni, da je razmerje omega-3 in omega-6 v prehrani Slovencev močno podrto. Taka prehrana pa botruje vnetjem in ustvarja pogoje za razvoj bolezni, kot so rak in srčno-žilne bolezni.
KER NI BAKTERIJ
Jedci mirne hrane so tudi poučeni, da morajo uživati prehranske dodatke vitamina B12, če ne uživajo neoprane, raznolike zelenjave in sadja z lastnega vrta, pravi dr. Ruediger Dahlke. Vitamin B12 namreč tvorijo bakterije in ga izločajo na površini sadja in zelenjave. Ker pa je to danes skoraj nemogoče uresničiti, dr. Dahlke vsem veganom svetuje nujno in redno uživanje kakovostnega prehranskega dodatka vitamina B12.
Laneno seme in laneno olje vsebujeta alfalinolensko kislino ALA, ki se mora v telesu šele spremeniti v omega-3, pri tej pretvorbi pa so velike izgube. Zaradi šibkega pretvorbenega faktorja omega-3 iz rastlinskih virov, kot so lan, konoplja in orehi, v DHA in EPA, priporoča jemanje omega-3 DHA iz alg. Bolnikom z rakom, nevrodegenerativnimi boleznimi, kot so Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza in Parkinsonova bolezen, ter sladkornim bolnikom tipa ena in dva priporoča visokokakovostna rastlinska olja z ugodnim razmerjem omega-3 in omega-6 maščobnih kislin, kot je po mnenju dr. Dahlkeja denimo laneno olje, ne pa sončnično olje.
V MESU SO STRUPI
»Moj nauk o prehrani je pravzaprav zelo preprost. Iz prehrane izločimo vse nevarno, strupeno in škodljivo. Ker glede na švicarsko raziskavo triindevetdeset odstotkov zaužitih strupov dobimo prek živalskih beljakovin, kot zdravnik živalsko meso močno odsvetujem. Preostalih sedem odstotkov strupov pa lahko dodatno zmanjšamo s polnovredno rastlinsko prehrano. Priporočam tudi uravnoteženo razmerje sveže presne hrane, ki glede na raziskave nemškega raziskovalca biofizike prof. Fritza Alberta Poppa (1938–2018) vsebuje veliko biofotonov; to je svetlobe, ki jo oddajajo vsi živi organizmi,« pravi dr. Ruediger Dahlke.
Sveža presna hrana vsebuje potrebne minerale in elemente v sledovih, ki zagotavljajo tudi, da so naši zobje in kosti trdni in zdravi, kot to opaža pri sebi in svojih bolnikih. Na vrhu piramide si privošči nujno potrebne in zaželene snovi. Dnevno zaužije dve rdeči tabletki Amorex, ki mu zagotavljata dovolj metilkobalamina, različico vitamina B12, ki jo jemljemo tudi pri želodčnih težavah in v starosti. Dnevno zaužije 2000 IE (mednarodnih enot) vitamina D3, poleg tega pa, kadar je le mogoče, izpostavi svojo kožo soncu, da se na njej lahko tvori hormon D. Pomemben je tudi vitamin B6.
»Predvsem pa z Amorexom dobim predhodnika hormona dobrega počutja serotonina, to je 5-HTP, ter predhodnika hormona sreče in nagrajevanja dopamina, to je SAMe ali S-adenozil-metionin. V stresnem svetu tega sicer nimamo dovolj na voljo. In če že imam izkušnje, ki jih dejansko spremljajo občutki dobrega počutja in sreče, bi rad, da bi jih lahko tudi začutil.«
Dr. Ruediger Dahlke, ki je rojen leta 1951, že dobrih petdeset let ne uživa mesa, čeprav ni maral niti jajčnih in mlečnih izdelkov. Že več kot deset let pa dosledno in nadzorovano uživa polnovredno rastlinsko hrano. Star je oseminšestdeset let in se počuti odlično. Zaradi svojih dobrih izkušenj s tem prehranjevanjem in zaradi toliko bolnikov, ki se jim je stanje izboljšalo ali so povsem ozdraveli, zdaj od srca priporoča polnovredno rastlinsko prehrano, nikakor pa ne priporoča manjvredne rastlinske prehrane. Osebno tudi ne potrebuje in ne uživa mesnih nadomestkov.
Anja Drašler
SEDEM PRAVIL ZDRAVE VEGANSKE PREHRANE
 »Veganska prehrana je najbolj zdrava prehrana, vendar le, če vegani upoštevajo nekaj pravil. Na žalost jih po mojih opažanjih ti le redko spoštujejo, še posebej, če so se zanjo odločili zaradi etičnih razlogov. Toda zlasti etično motivirani vegani bi morali jesti zdravo, da bi s svojim pozitivnim zgledom za tak način prehranjevanja spodbudili še druge. Žal so slabi zgledi pogosto razlog zoper veganstvo,« pravi nemški zdravnik Ernst Walter Henrich, dr. med., naravni zdravilec in specialist za preventivno zdravstvo. Že veliko let se tudi sam prehranjuje vegansko. Več informacij o tovrstni prehrani najdete na njegovi spletni strani Provegan.info.
Prvo pravilo: Veganska prehrana naj bo čim bolj raznolika.
Drugo pravilo: Vegani morajo redno uživati prehranska dopolnila vitamina B12, pozimi tudi vitamina D (bodisi veganski vitamin D2 ali vitamin D3 veganskega izvora), jod iz alg ali jodirano sol, ki jo uporabljamo varčno.
Tretje pravilo: Med obroki uživamo pijačo ali hrano z vitaminom C za čim boljše vsrkavanje železa.
Četrto pravilo: Izogibamo se rafiniranemu sladkorju in moki.
Peto pravilo: Dodatno maščobo oziroma olja uživamo le v majhnih količinah. Srčni bolniki bi se jim morali povsem odpovedati. Toda to ne velja za veganske malčke. Maščobe bi morali uživati v obliki zdravih polnovrednih živil, kot so semena in oreščki. Še nasvet: najboljše maščobne kisline omega-3 so v sveže mletih lanenih semenih.
Šesto pravilo: Industrijsko predelana živila, kot so rastlinska olja, maščobni namazi in rafinirani sladkor, uživamo le zelo redko ali se tem živilom povsem odpovemo.
Sedmo pravilo: Temelj zdrave veganske prehrane so sveže sadje, zelenjava, stročnice, oreščki, semena in polnozrnata žita.
DR. RUEDIGER DAHLKE
Dr. Ruediger Dahlke, dr. med., je zdravnik in avtor, ki vodi seminarje že več kot štirideset let. Je avtor več knjig, med njimi Bolezen kot pot (Krankheit als Weg) in Bolezen kot simbol (Krankheit als Symbol), s katerima je utemeljil svojo celostno psihosomatiko (nauk o telesnih boleznih, nastalih zaradi vplivanja duševnih pojavov), ki zajema tudi mitsko in duhovno razsežnost. Njegova knjiga S postom do zdravja je izšla tudi v slovenščini.
Več o njem na spletnih straneh dahlke.at, tamanga.at in Lebenswandelschule.com.
KAKO OZDRAVIMO S HRANO
Tudi ameriški zdravnik dr. Michael Greger, avtor knjige Kako ozdravimo s hrano (Misteriji.si; 29,90 €), zagovarja polnovredno hrano na rastlinski osnovi. A v knjigi ne govori o vegetarijanstvu, veganstvu ali kakšnem drugem »-anstvu«. Če jemo po nasvetih iz njegove knjige, lahko odpravimo nad devetdeset odstotkov tveganja za sladkorno bolezen, nad osemdeset odstotkov tveganja za srčni infarkt, za polovico zmanjšamo tveganje za možgansko kap in za dobro tretjino splošno tveganje za raka. Pravi, da je moč v naših rokah: v naši hrani. Prehrana na bolj rastlinski osnovi pomaga preprečevati, zdraviti ali odpravljati čisto vsakega od petnajstih vodilnih vzrokov smrti.
»So ljudje, ki iz verskih ali moralnih vzrokov iz svoje prehrane povsem izločijo vse, kar je živalskega izvora, in jim stranski učinek te drže prinese boljše zdravje. Toda gledano strogo s stališča zdravja boste težko zagovarjali, da je recimo tradicionalna okinavska prehrana, ki je v šestindevetdesetih odstotkih zasnovana na rastlinski osnovi, manj vredna od značilne stoodstotno veganske zahodnjaške prehrane. V knjigi z naslovom Prehrana na rastlinski osnovi: bolj zdrav način prehranjevanja, ki jo je izdala zdravstvena organizacija Kaiser Permanente, avtorji opredeljujejo prehrano na rastlinski osnovi kot tisto, iz katere so povsem izločeni vsi živalski izdelki, vendar dodajajo: ›Če ugotovite, da ne morete vztrajati pri stoodstotno rastlinski prehrani, si zadajte za cilj osemdeset odstotno. Vsak premik k uživanju več rastlinske hrane in manj živalskih izdelkov vam lahko izboljša zdravje!‹
Z nutricističnega stališča mi izraza vegetarijanska in veganska prehrana nista všeč, ker ju opredeljuje samo to, česar ne jeste. Ko sem imel predavanja po študentskih naseljih, sem spoznal vegane, ki so očitno živeli od pomfrita in piva. Tehnično gledano je to veganska prehrana, ni pa najbolj koristna za zdravje. Zato imam raje izraz polnovredna prehrana na rastlinski osnovi. Po moji presoji najbolj uravnoteženi podatki kažejo, da je najbolj zdrava prehrana tista, ki temelji na nepredelani rastlinski hrani. S stališča vsakodnevne prehrane pa velja, da čim več je v njej polnovredne rastlinske hrane in čim manj predelanih in živalskih izdelkov, tem bolje,« pravi dr. Greger.
Dodaja, da imajo lahko tudi vegetarijanci visoko stopnjo kroničnih bolezni, če uživajo veliko predelanih živil. Vzemimo na primer Indijo. V tej državi so se stopnje sladkorne bolezni, srčne bolezni, debelosti in možganske kapi zvišale veliko hitreje, kot bi pričakovali glede na razmeroma majhno povečanje porabe mesa na prebivalca. Za to je krivo zmanjšanje polnovredne rastlinske hrane v njihovi prehrani, vključno z odmikom od rjavega riža k belemu ter prevzemanju drugih rafiniranih ogljikovih hidratov, pakiranih prigrizkov in izdelkov hitre prehrane namesto tradicionalnih osnovnih indijskih stročnic, kot je leča, sadja, polnozrnatih žit, oreškov in semen. Zdi se, da splošna ločnica med hrano, ki spodbuja zdravje, in tisto, ki spodbuja bolezni, ni toliko »rastlinska hrana proti hrani živalskega izvora«, temveč bolj »več polnovredne rastlinske hrane proti vsemu drugemu«.
»Mirna hrana« je zelo zdrava in je pomagala veliko njegovim bolnikom, da nimajo več kroničnih vnetij, alergij in avtoimunskih bolezni, kot je revmatizem.
Kdor uživa veganske »industrijske odpadke«, pod katerimi se trgovske police v veganskih oddelkih trgovin kar šibijo, naredi svojemu telesu medvedjo uslugo.
Pri rastlinski polnovredni prehrani se zaprte koronarne arterije ponovno odprejo, s čimer človek ni več ogrožen zaradi srčnega infarkta.
Vegani morajo redno uživati prehranska dopolnila vitamina B12, pozimi tudi vitamina D, jod iz alg ali jodirano sol, ki jo uporabljamo varčno.
Foto: Po najbolj uravnoteženih podatkih je najbolj zdrava prehrana tista, ki temelji na nepredelani rastlinski hrani. (Foto: N. Čampelj) |
NE ZAMUDITE
