V hladnem zimskem dnevu je nebo trosilo plešoče snežinke in v malem mestecu je živel praznični duh božičnega časa. Iz hiš je dišalo po sveže pečenih piškotih. Medtem, ko so mame in očetje pripravljali vse potrebno za čarobno božično vzdušje, so se otroci igrali na mestnem trgu in se veselili novih snežink. Vedeli so, da ko jih bo že zelo zeblo, bodo lahko odšli v tople domove na dobre mamine piškote in popili skodelico toplega čaja.

Zgodba deklice Nije pa je bila tako drugačna. Ni imela toplega doma, ne mame, ne očeta. Čisto sama in premražena je šla po mestnem trgu in razigrani otroci je niti opazili niso. Povesila je glavo in hodila naprej. Prišla je na konec mesta, kjer je bila lesena lopa. Mrak se je že spuščal in izpod snežne odeje je žarelo nešteto lučk raznih barv.

Nija je bila že precej utrujena in zeblo jo je. Odprla je leseno lopo, da bi v njej našla zavetje čez noč. Lopa je bila polna drv, ob njih pa so ležale okrogle cevi. Ulegla se je drva, da bi zaspala, a mraz ji tega ni dopustil. Zagledala se je v cevi in tihi notranji glasek ji je zašepetal naj se poigra z njimi.

Vzela je cevi in jih pred lopo postavila po snegu. Začela je skakati iz enega kroga v drugega. Počasi ji je postajalo topleje. Prijela je en krog in ga zavrtela okoli roke, prijela drugega in ga zavrtela po drugi roki. Sklonila se je, prijela tretji obroč in ga zavrtela okoli pasu. Postajalo ji je vedno topleje in na lica se ji je vrnila radost.

Naenkrat je prijela vse obroče in stekla do mestnega trga, kjer so se še vedno igrali otroci. Z radostnim glasom jih je ogovorila: »Pozdravljeni otroci! Poglejte, kaj imam in kaj znam!« Začela je vrteli obroč in otroci so jo navdušeni obkrožili in tudi oni začeli vrteti obroče. Nekdo od otrok jo je vprašal: »Deklica, kako ti je ime, kdo si ti?« In Nija je v smehu odgovorila: »Jaz sem Nija s čarobnimi obroči in ves svet se vrti okoli mene in nisem več sama. Vzemite še vi obroče in zavrtite svet okoli sebe!«

Od tistega dne naprej je Nija našla varno zavetje toplega doma kar pri vseh otrocih, predvsem pa v njihovih toplih majhnih srcih.