Objavljam prevod dela intervjuja z Margrit Coates, svetovno strokovnjakinjo za terapevtsko delo z živalmi na holistični način. Margrit Coates je s svojim pionirskim delom odprla nove poti za zdravljenje živali. Njena sposobnost komuniciranja z njimi pa je postala legendarna v Veliki Britaniji.

Je soustanoviteljica klinike za naravno zdravljenje in avtorica 6 knjig. Intervju so pripravili na hrvaški televiziji HRT 3 in je v celoti dostopen tudi na spletni strani https://www.youtube.com/watch?v=z1F9hk2WYKw&feature=youtu.be

KAKO STE SE ZAČELI UKVARJATI S TO NEOBIČAJNO DEJAVNOSTJO, KI BI JO LAHKO IMENOVALI NEKE VRSTE INTUITIVNA KOMUNIKACIJA Z ŽIVALMI?

Kot otrok sem mislila, da je povsem normalno, da vsi slišijo jezik živali. Meni se je to zdelo popolnoma normalno. Pogledala sem žival in pomislila: O, ja, to je zanimivo. Hm, to je pomembno za to, kar se dogaja.

Potem sem to povedala odraslim. Pes je rekel to in to, ptica tudi in mačka je tudi nekaj rekla. Oni pa so rekli: »Ti si čuden otrok. O čem pa govoriš?« Jaz pa sem jih vprašala: »Ali jih ne slišite? One govorijo.«

To je ostalo v meni. Toda vsakdo lahko sliši glas živali. Za to je potrebna praksa, kar pomeni, da smo pozorni in zavestni. Mislim, da sploh nisem čudna, sem samo zgodaj začela, doumela in od takrat to prakticiram.

V ZADNJIH 30, 40 LETIH SO SE POJAVILE RAZISKAVE, KI SO JASNO POKAZALE, DA IMAJO ŽIVALI INTUICIJO, KAR SO POIMENOVALI TELEPATIJO, ALI PODOBNO POVEZAVO Z NJIHOVIMI LASTNIKI, KI SO JO NA NEK NAČIN LAHKO TUDI PREVERILI. BILE SO TUDI TELEVIZIJSKE DEMONSTRACIJE IN PODOBNO. DA BI SE SPLOH LAHKO LOTILI TEME INTUITIVNE KOMUNIKACIJE MED LJUDMI IN ŽIVALMI, NAM MOGOČE LAHKO RAZLOŽITE, KAJ SO UGOTOVILI O INTUITIVNOSTI SAMIH ŽIVALI GLEDE POVEZAVE Z NJIHOVIMI LASTNIKI.

Vse živali se izražajo, odnosno komunicirajo na isti način. Mi to razumemo s pomočjo intuicije. To pa pomeni, da lahko sprejmemo informacije brez racionalne misli, brez razmišljanja, enostavno so tukaj, ko povečamo svoje zavedanje. Takrat slišimo nadčutne informacije. Kar se tiče znanstvenega raziskovanja, če pogledamo študijo Renea Piocha na samem začetku, je on je v laboratoriju uspel dokazati telepatijo med živalmi: komunikacijo ene živali z drugo in celo med različnimi vrstami . Tudi mi smo živali, zato je logično, da imamo tudi mi to sposobnost razumeti neverbalno komunikacijo.

Obstajata univerzalno znanje in zavest. Ni pomembno, na kateri jezik so se navadili mačka, pes ali konj. Lahko je hrvaški, angleški, ali pa kitajski. Jezik je univerzalen. Naši možgani sprejemajo telepatske informacije in jih interpretirajo z jezikom, ki ga poznamo. S psom se lahko pogovarjam tukaj, v ZDA, ali v Angliji pa ga bom vseeno razumela na enak način. To je univerzalni jezik, jezik, v katerem smo vsi sposobni komunicirati.

Tudi mi smo živali. Toda ostale živali so na tem planetu že milijone let dlje, kot človeške živali. Našli so kosti ptic, ki so stare 500 milijonov let, ne moremo pa najti človeških kosti, čeprav so gostejše, ki bi bile stare več kot 400 tisoč let. Živali so torej prenesle to zavest, to energijo, to znanje, ki ga mi zdaj začenjamo razumeti. Zdaj smo se odmaknili od roba znanosti in lahko rečemo, da je to mogoče dokazati in je dosegljivo vsem, da se v to prepričajo.

GOVORILI STE O POSKUSIH TELEPATIJE MED ŽIVALMI V LABORATORIJU. NA KAKŠEN NAČIN SE JE POKAZALA?

Laboratorijski poskusi se mi zdijo tragični. Zame je zelo boleče, ker živali v laboratoriju komunicirajo na enak način, kot to počneta pes, ali mačka. To so čuteča bitja in ona govorijo: »Zakaj to počnete? Zakaj mi povzročate bolečine? Zakaj ste mi vzeli družino? Imam misli, imam občutke, zavedam se vas, ko greste proti meni. Znam prepoznati, kaj nameravate, vem kaj mi boste naredili.«

Take raziskave so naredili tudi na rastlinah. Merjenje je pokazalo, da če nekdo hoče zavestno škodovati rastlini, s tem povzroči, da rastlina povsem menja svojo energijo. Če to lahko izmerimo na rastlinah, kaj se šele dogaja z živalmi? Vse!

Mi kot vrsta moramo postati odgovorni in si reči: Kaj počnemo? Zasužnjili smo druga bitja. Izkoristili smo človeško slabost, dominacijo s pomočjo strahu in ustvarili grozljivo situacijo, v kateri nismo zavestni in skrbni, rezultat tega pa je domino efekt, saj je vse energija. In te živali izžarevajo energijo, mi pa jo sprejemamo. Ta energija potuje po svetu, ki postaja vse bolj kaotičen. Mi to ustvarjamo sami, ker ne poslušamo.

ŽIVALI SE POGOSTO UKVARJAJO Z BISTVENIMI STVARMI, TE PA SO UNIVERZALNE. KAKO VI POTEM VESTE, DA STE JIH PRAV RAZUMELI? KO PA JE GOVORA O KONKRETNIH PROBLEMIH, PA SE LJUDJE NENADOMA ČUDIJO, S KAKO RAZLIČNIMI PROBLEMI SE UKVARJAJO TUDI ŽIVALI. MOGOČE BI NAM VSE POJASNILA KAKŠNA TIPIČNA SITUACIJA, V KATERI OD ŽIVALI IZVESTE NEKAJ SKRIVNOSTNEGA IN TO POTEM POVSEM PRESENETI NJIHOVE LASTNIKE.

Lahko vam nekaj povem o psu z imenom Rex, ki je nenadoma postal depresiven. Lastniki so ravnali pravilno in ga odpeljali k veterinarju. Vse so preverili: Krvne preiskave, RTG, vse. Nič ni pokazalo, zakaj je bil pes depresiven. Prenehal je jesti. Morali so ga dobesedno hraniti z roko. To je trajalo nekaj mesecev. Večkrat je bil na pregledu. Veterinarji so bili zaskrbljeni. Na koncu so vprašali, če lahko prosijo mene, da poskušam komunicirati s psom.

Ko sem videla psa, mi je bilo jasno, da je v depresiji. Vstopil je in bil videti tako žalosten. Uhlje je imel povešene, gobček je bil obešen in izžareval je žalost. Ko delam, nimam seznama vprašanj, ker to ni opažanje, ampak predpostavka. In tukaj bi se lahko vmešal moj ego, ker lahko predpostavim, kaj se
dogaja in temu bi se rada izognila.

Rekla sem, naj mi nič ne povedo in naj me pustijo poslušati. Šla sem v stanje notranjega miru, da bi lahko poslušala in ujela resonanco energije te živali. In takrat mi je rekel: »Zakaj so me poslali proč? Zakaj sem kaznovan? Kaj sem naredil narobe?«

Tem ljudem, ki jim je pes očitno veliko pomenil, sem rekla: »Vaš pes je povedal to, ga razumete?«
Vprašali so, če lahko dobijo še kakšen podatek, ker so razmišljali, kaj bi lahko bil razlog. Takrat je rekel: »Poslali so me na kraj, kjer sem bil popolnoma sam. Ženska ni bila dobra z mano. Tam sem se počutil zelo depresivno. Potem so se moji lastniki vrnili, a nikoli mi niso pojasnili, kaj se je zgodilo. Potem so prinesli novega psička. Spet sem se počutil, kot da bi me zaradi nečesa kaznovali.«

Takrat so sestavili mozaik in povedali, da se je zgodilo naslednje: Prvič so za mesec dni odšli na dopust v Avstralijo. Psa so odpeljali v varstvo k neki ženski, ki se je s tem ukvarjala. Ta ubogi kuža se je počutil zavrženega. Zameril je svojim ljudem, ker mu niso ničesar razložili. Oni pa tega niso opazili in so se obnašali, kot da je vse v redu. Vendar pa je to čuteče bitje, tako kot otrok. Morate mu razložiti, kaj se dogaja. To vedno poudarjam. Kajti oni so kot ljudje, samo da nimajo človeške oblike.

Takrat so se začeli na vso moč opravičevati. Na posvetovanju sem jim rekla, naj mu vse lepo razložijo in naj se zavedajo, da se je treba v bodoče z njim pogovoriti. Če bodo spet potovali, naj mu vse razložijo. In tako so se pogovorili z njim. Pes pa se je samo ulegel in zaspal. Popolnoma se je sprostil. Lastnica je povedala, da je dobesedno videla velikansko olajšanje, potem ko je povedal svojo zgodbo in je vedel, da ga razumemo. Na rokah so ga odnesli domov.

Nekaj ur kasneje sem prejela e-pošto, kjer je pisalo: Prišli smo domov, zbudil se je in tekel do svoje skledice s hrano ter zalajal. To je bil pes, ki več tednov ni hotel jesti iz svoje skledice. Morali so ga hraniti z roko. Dali so mu hrano in je jedel in želel je še več. In še več. Od tistega dne dalje je bil drugačen. A na koncu pisma so napisali: »Hvala, ker ste nam vrnili psa.«To pokaže na kompleksen odnos med živaljo in človekom. Kako pes nekaj razume ali ne razume, kako človek ne razume komunikacije. To je kompleksen odnos, ki lahko postane kaotičen.

KAKO MI IN NAŠ NAČIN RAZMIŠLJANJA DELUJEMO NA ŽIVALI? V KOLIKŠNI MERI JE NJIM TO JASNO OZ. JIM NI JASNO IN KAKO BI LAHKO POSTALO BOLJ JASNO?

Živali po mojih izkušnjah zelo dobro berejo človeški um. Pogosto ljudi ne razumejo najbolje, ker pri njih obstaja dihotomija (dvojnost), razlika med tistim, kar človek misli, kar namerava in tem, kar živali poskuša reči. Po mojih izkušnjah živali zelo dobro čitajo ljudi. Dajo mi podatke o realnih osebah, zato so ljudje na posvetovanjih pogosto zelo čustveni. Saj je tisto, kar žival pove, zelo stvarno in zelo iskreno.

Žival se odziva na ljudi, kakršni so v resnici. Živali ne moremo igrati, kdo smo. Ne moremo se pretvarjati, da nismo jezni, vznemirjeni, ali da ne trpimo. Smo, kar smo. Lahko igramo drugi osebi, lahko postavimo zid, lahko govorimo eno, mislimo in verjamemo pa nekaj drugega. Žival lahko točno prečita, kakšni smo. To mi stalno dokazujejo na posvetovanjih, ko na površino pogosto priplavajo zelo osebne stvari.

Včasih je žival v tej komunikaciji zelo duhovita, vendar mi pred živalmi ne moremo skriti, kdo smo. Ko ljudje to razumejo, jim pomaga, da se bolj zavedajo, da nadaljujejo in ustvarjajo boljši in bolj zdrav notranji svet, s pomočjo katerega bodo izboljšali odnos z živalmi. Vendar pa to pomaga tudi človeku pri odnosu z okolico, s prijatelji in sorodniki.

Ja, splača se pojasniti živali, da ste v službi imeli slab dan, da ste napeti in frustrirani. Sprostite to. Pobožajte žival, pojdite na sprehod… Kar koli, namesto da ste napeti in vse potiskate vase, žival pa se bo spraševala, zakaj ste jezni. Lahko se pogovarjamo z njimi. One to v resnici razumejo.

NA KAKŠEN NAČIN STE PRAVZAPRAV SIGURNI V JASNOST SPOROČILA, GLEDE NA TO, DA PRI INTUICIJI, KI JO JE ČLOVEK ZANEMARIL, LAHKO PRIDE DO RAZNIH NESPORAZUMOV MED ODDAJNIKOM IN PREJEMNIKOM INFORMACIJE V TEM KOMUNIKACIJSKEM KANALU. KOLIKO ČLOVEK LAHKO ZAUPA, DA BOSTE NPR. VI DOBRO RAZUMELI NEKAJ, KAR JE ODDALA NEKA DRUGA VRSTA RAZMIŠLJANJA, GLEDE NA TO, DA SMO MI VSI UJETNIKI SVOJIH LASTNIH PROGRAMOV IN PROJEKCIJ. NAHAJAMO SE NA PODROČJU, KJER NI TAKO NATANČNIH STVARI KOT SO BESEDE IN SLOVNICA, KI SO ŽE SAME PO SEBI IZVOR NESPORAZUMOV, KAJ ŠELE VSE DRUGO.

Ja. To je zelo pomembna stvar. To je bil kompleksen primer. Toda pri mojem delu se stvari takoj potrdijo. Sicer tega ne bi vedela. Ko dobim informacijo, ta pride kot razumevanje. Slišim misel, ki ni moja. Kadar dobim potrditev, je jasno, da je to nekaj, česar si nisem mogla napačno razlagati, ali razumeti. Na primer: delala sem z nekim konjem in lastnica me je vprašala, kateri je konjev najboljši prijatelj. To misel sem poslala konju in zelo jasno sem slišala odgovor: Archie.

Lasnici sem rekla da je Archie najboljši prijatelj njenega konja. Ona pa je prekrižala roke in rekla, da misli, da se motim. Zakaj, sem vprašala. Rekla je, da Archi ni niti konj niti človek. Jaz pa sem rekla, da je konj jasno povedal, da je to njegov najboljši prijatelj.

In potem nenadoma… hop! Iz prostora za seno je skočil rumen maček. Skočil na vrh police in podrgnil z gobčkom po konjevi glavi. Vprašala sem, kako je ime temu mačku. Archi, je odgovorila. Rekla sem ji, da ima njega najraje. Rekla je: Hmmm… pa res… Jasno, maček živi v staji in vidita se vsak dan.

Nikoli prej nisem bila tam in nisem vedela, da imajo mačka. Nisem vedela, kako mu je ime. To je zame potrditev in to se mi pogosto dogaja.

KAKO ŽIVALI ZAZNAVAJO SAME SEBE. ALI MAČKA VE, DA JE MAČKA? ALI PES VE, DA JE PES? SE VSE SKUPAJ ZAVEDAJO, DA SO ŽIVALI? KAKO SE TO ODRAŽA V ODNOSU DO POPOLNOMA DRUGIH ŽIVALSKIH VRST, KI NISO PODOBNE SESALCEM? KAKO PRAVZAPRAV VIDIJO SVET? BI LAHKO TO POVZELI GLEDE NA VAŠE IZKUŠNJE?

Zelo dobro vprašanje. Živali se zavedajo samih sebe. Obstaja knjiga »Kaj vedo ribe«. V njej je senzitivni svet rib znanstveno dokazan. Ribe se zavedajo sebe, občutijo bolečino, planirajo stvari… Posebej občutljiva je hobotnica. Umakne se takoj, ko v prostor pride nekdo, ki je do nje zloben. Vse živali imajo zavest o sebi. Temu smo pri svojem delu še kako priče. Vsaka od njih ima v svojem DNK zapisano, kaj mora in kako naj živi.

Vse živali se zavedajo druga druge. To poznam iz odnosa, v katerem med seboj komunicirajo. Zavedajo se, kaj se okoli njih dogaja. Pogovarjala sem se na primer s psom, ki ga pred tem še nisem videla. Na koncu svetovanja, ko so bile dane vse informacije o tem, kaj se s psom dogaja, je ta pes, ime mu je bilo Sweety, rekel: Nje ni več. Izgubila se je.

Vprašala sem lastnico, če razume, kaj želi Sweety povedati. Rekla je, da gre mogoče za Nelly, mačko, ki je izginila za božič. Toda ta pogovor smo imeli februarja. Potem je Sweety rekla: Šla je v kombi in odšla zelo daleč. Toda rada bi se vrnila domov, poskuša se vrniti. Živijo pri glavni cesti, Sweety pa prebiva na vrtu za hišo. Zato ni mogla videti vozila na cesti pa vendar je to vedela. Vprašala sem lastnico, če je bil na božično jutro mogoče v bližini kombi, v katerega bi lahko šla Nelly.

Rekla je, da so tisti dan neki ljudje selili stvari, ni pa bila pozorna na to. Ni vedela, kdo so. Zahvalila sem se Sweety za to informacijo in predlagala, da skupaj pošljemo snop energije. Če se je Nelly mogoče vrniti domov, jo bomo vrnili. Saj je Sweety rekla, da je zelo žalostna in da jo pogreša. Naslednje jutro je Nelly stala na hišnem pragu. Suha, zanemarjena, z blazinicami, porezanimi od hoje. Nisem imela pojma, da je mačka izginila. Prišla sem v hišo, kjer so imeli psa.

ČE PARAFRAZIRAMO FILM CASABLANCA, JE BILO TO NADALJEVANJE ČUDOVITEGA PRIJATELJSTVA. DANES JE ZBRANIH VSE VEČ PODATKOV IN PREDVSEM MNOGE ANEKDOTE O ŽIVALIH, KI SE ŽRTVUJEJO TAKO ZA DRUGE ŽIVALI KOT ZA LJUDI. TUDI NA INTERNETU LAHKO VIDIMO TAKŠNE POSNETKE LJUBITELJEV ŽIVALI. VIDIMO, DA SE ŽIVALI NA NEK NAČIN ŽRTVUJEJO ZA DRUGE, DA HOČEJO POMAGATI. ONE TOREJ IMAJO NEKO IDEJO, DA OBSTAJA NEKAJ VEČJEGA OD NJIH, ZARADI ČESAR SO PRIPRAVLJENE OGROZITI SVOJE ŽIVLJENJE, ALI SE MU CELO ODREČI. KAKO GLEDAJO NA CELOTO, NA VZROKE IN POSLEDICE OZ. NA SITUACIJO, V KATERI SO PRIPRAVLJENE CELO NA HEROJSKO SAMOŽRTVOVANJE.

Živali so iskalke miru. Želijo si, da bi bilo življenje mirno in harmonično. Želijo, da je življenje zdravo in izpolnjeno, tako da je vse na pravem mestu. Imajo sposobnost, tako kot mi, saj smo tudi mi živali, čeprav to zanemarjamo. Živali imajo sposobnost brezpogojno ljubiti. Lahko rečejo, da zato, ker želijo mir, harmonijo, ker se zavedajo globalne energije, in da je svet v popolnem kaosu zaradi ljudi. Zato bodo naredile vse, kar je v njihovi moči, da pomagajo doseči mir in harmonijo.

Na posvetovanjih pri srečanju z živalmi in ljudmi, pa tudi pri svojih živalih, večkrat vidim, da nudijo pomoč, da bi tudi same dosegle mir. Želijo pomagati, da bi mi našli notranji mir. Kajti če to lahko naredijo za nas in neka druga žival za nekoga drugega, saj živali pomagajo tudi druga drugi, bomo mogoče nekega dne prišli do tega, da bomo spet imeli prečudovit planet, da bomo imeli prostor, na katerem bomo živeli v miru, kjer bo vse harmonično in ne bo ega, in da bomo ustvarili okolje, v katerem se bomo zavedali, da je življenje omejeno, da bomo prav gotovo odšli s tega sveta in da je edino kar bomo odnesli s sabo, naša duša. Ničesar drugega ne bomo vzeli, temveč samo to, kar smo, to, kar smo dosegli, kar smo dali svetu; ali smo pomagali ali povzročali bolečino, smo jemali ali dajali.

Živali to razumejo. Pomagajo nam, da bi našli ta notranji mir.

KAKO BI ZA KONEC ODDAJE LAHKO LJUDEM POJASNILI, ALI JIM DALI NAPOTKE, KAKO LAHKO TUDI SAMI VADIJO INTUITIVNO KOMUNIKACIJO S SVOJIMI ŽIVALSKIMI PRIJATELJI?

Prvi korak je, da si v svojem življenju vzamete čas za tišino. Človeško življenje je postalo strašno kaotično. Ljudje so tako zaposleni. Preveč je hrupa. Vse je en sam hrup. Tehnologija uničuje naše zdravje. Treba je reči: V redu, želim poslušati živali, želim jih slišati. Reči si moram, da je treba za to ustvariti okolje. Pri meni se to okolje pozneje širi. Toda če si človek za začetek reče, da bo 10 minut preživel brez hrupa, izključi mobilni telefon, računalnik, TV…

Potrebujemo nekaj časa, da stabiliziramo dihanje, saj pri vsem tem hrupu in kaosu ljudje pravzaprav ne dihajo, kot je treba. V tišini boste dojeli, da se osredotočate na dihanje in da je dihanje napeto in plitko. To se bo spremenilo. Živali bodo na to reagirale. Iz vaših dlani bodo prišle vibracije srca, zato bodo način, kako se dotaknemo živali in informacije, ki jih bomo z dotikom prenesli, drugačne. Tudi živali se bodo sprostile. Ustvarili smo torej prostor in čas. Potem pričnimo prisluškovati iz notranjosti. To je lažji način. Opazujte žival. Jaz se pogosto koncentriram na nek poseben del dlake, na barvo krzna…

Ljudje se začudijo, ker tega prej niso opazili. Kadar sem z živaljo, jo v resnici gledam. Notranje se umirim in opazujem. V teh desetih minutah opazujte vse na živali: v katero smer raste dlaka, kakšno je krzno, kje se sveti in kje je temno. Oglejte si vsako podrobnost. Vsrkajte to informacijo, kot da opazujete slikarsko mojstrovino. Opazujte sliko in odkrili boste, kdo je pravzaprav vaša žival. Potem ko se v miru koncentrirate na svoje dihanje in ko ste sproščeni, opazujte, kakšne so vaše misli. Lahko je to občutek, slika, ali barva. Začnite aktivirati intuicijo. Intuicija je nadčutno dojemanje, ki krepi čutne izkušnje. Ni povezana z racionalnim mišljenjem in planiranjem. Enostavno se zgodi.

Takrat pride ta prekrasni trenutek, ko si rečete, da ste nekaj začutili, nekaj slišali, da se nečesa zavedate. To je začetek.

BI LAHKO POSKUŠALI TUDI OBRATNO IN SVOJEMU ŽIVALSKEMU PRIJATELJU POSLALI KAKŠNO SPOROČILO, ALI KOMUNIKACIJO IN VIDELI, ALI BO ZARES PRIŠEL, ZALAJAL, ZAMIJAVKAL OZ. SE OGLASIL?

Ljudem rečem, da lahko, in dobivam dobre povratne informacije. Princip je isti: sedite z živaljo.
Biti morate notranje mirni, biti mora tišina in vse izključeno… V mislih izrecite ime živali in jo vizualizirajte. Spomnite se, da prenos slik deluje zelo dobro. Če imate na primer mačko in ji pošljete sliko, pri tem v mislih izgovorite njeno ime… Ko ljudje to naredijo, mi pogosto javijo, da jih je mačka nenadoma pogledala, ali se prebudila.

Toda ne bodite razočarani, če se to ne bo zgodilo. Zapomnite si, da je pri tem tako, kot pri vsem ostalem. Ko vzamete v roke inštrument in se ga začnete učiti igrati, tudi ne pričakujete, da boste že takoj igrali v simfoničnem orkestru. Vse je torej stvar vaje. Toda pošiljanje slik vašemu psu, ko se recimo z njim sprehajate in pošiljanje misli: drži se mene, hodi tukaj… Slike, samo slike. Živali jih zaznavajo. To je dober način pošiljanja sporočila.

NA KAKŠEN NAČIN PA DIVJE ŽIVALI VZPOSTAVLJAJO KOMUNIKACIJO, ČE JO SPLOH VZPOSTAVLJAJO? JE ENAKA, ALI SE RAZLIKUJE OD KOMUNIKACIJE PRI DOMAČIH ŽIVALIH?

Divje živali se razlikujejo od domačih, ker niso toliko v stiku z ljudmi. One človeške psihe ne razumejo v tolikšni meri. Doživljajo nas kot plenilce, pogosto kot grožnjo, ker imajo z ljudmi takšne izkušnje. Vendar pa so neverjetno modre. Živim v bližini nacionalnega parka, kjer je veliko divjih živali: lisice, jazbeci, jeleni in mnogo ptic.

Kadar so v bližini, občutim to neverjetno modrost. Imajo pregled nad divjino. Živijo v svetu, ki je popolnoma drugačen od našega. Ne živijo v hišah, nimajo enakega razporeda in enako oblikovanega življenja. Toda zavedajo se letnih časov, izvora hrane, zavedajo se družinskih razmer.

Ljudje govorijo o antropomorfizmu in ne želijo, da se izraža na tak način oz. da bi ljubezen povezovali z živalmi. Živali so bile na tem planetu milijone let pred ljudmi. Ne bi mogle preživeli brez emocij. Brez emocij ne bi našle orodja in načina za preživetje.

Divje živali imajo torej neverjetno raznolik in bogat nivo komunikacije. Zame so zelo dragoceni tisti trenutki, ki jih lahko preživim tam, kjer so divje živali in vsrkavam to znanje, to bogastvo starodavnih modrosti. Vem, da so to bitja, ki so sposobna občutiti različna čustva: bolečino, žalost, ljubezen, jezo, ljubosumnost, zavist… Vse tisto, kar zmorejo tudi ljudje. Nismo samo mi ljudje sposobni tega. Toda mi to ignoriramo in to je nevarno, saj zaradi tega postajamo egoistični in dominantni.