Sladkorna bolezen spada med največje izzive na področju javnega zdravja. Število sladkornih bolnikov namreč povsod po svetu vztrajno narašča.

V Sloveniji je lani zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo več kot 111.000 bolnikov, kar nas uvršča v srednje območje evropskih držav in držav OECD-ja. Število ljudi, ki imajo sladkorno bolezen, je vsako leto večje zaradi staranja, daljše življenjske dobe ter večjega deleža odkrite sladkorne bolezni in izboljšanega zdravljenja.

Med moškimi je sladkorna bolezen pogostejša kot pri ženskah, saj imata ugotovljeno sladkorno bolezen vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let. Po podatkih stroke je sladkorna bolezen prepoznana le pri polovici ljudi s to boleznijo, od teh pa je le polovica deležna zdravljenja. Po neuradnih podatkih stroke bi bilo vseh bolnikov s sladkorno boleznijo v državi, ugotovljeno in neugotovljeno, lahko od 154.000 do 175.000. V SLoveniji naj bi bilo torej okoli 50.000 ljudi, ki ne vedo, da imajo sladkorno bolezen.

Opazne so velike razlike med regijami v pogostnosti sladkorne bolezni. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje imajo največjo prevalenco zasavska, posavska, savinjska, pomurska regija ter nekatera območja podravske in jugovzhodne Slovenije.

Debelost je glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot srčno-žilne bolezni in glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa 2. V Sloveniji so v letu 2016 debelost ugotovili pri 19 odstotkih odraslih, čezmerno hranjenost in debelost pa skupno pri 58 odstotkih odraslih.

Sicer pa lahko sladkorna bolezen povzroča številne zaplete, še posebej srčno-žilne. Nasploh so srčno-žilne bolezni najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Zato sta pravočasna diagnoza in zdravljenje sladkorne bolezni pomembna in zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov.

Vir: rtvslo.si