Ali lahko človek dohiti svoje lastne izdelke? Računalniki, prenosni telefoni in internet so vse hitrejši, človek pa vse bolj počasen in omejen. 

Umetna inteligenca v hipu preigra milijone opcij, naši vzorci in navade pa so vse bolj okosteneli. Natakarji v hipu, ko nas zagledajo na vratih, že vedo, kaj bomo spili. Postali smo tako predvidljivi, da iskalniki vedo, kaj želimo, še preden do konca vpišemo iskalni pojem. Celo naši otroci že novembra vedo, kaj jim bosta prinesla dedek mraz in/ali Božiček.

Kot pravi Jurij Jatzko, družba, v kateri ljudje že leto dni vnaprej vedo, kam bodo šli na počitnice in kaj bodo delali naslednje leto, nima prihodnosti, saj v njej ni več nobene prožnosti, ustvarjalnosti, razvoja … 

In ker ljudje zmorejo vse manj, ocene tveganj, analitiko družbe, oglaševanje na spletu, upravljanje cest in celo vojne operacije že načrtujejo računalniki na osnovi zapletenih algoritmov.

Še lastnih hiš kmalu ne bomo več upravljali, saj bodo to bolje počeli krmilniki, prezračevalni sistemi, sofisticirane ogrevalne naprave … 

KAJ BO OSTALO ČLOVEKU? 
Futuristi nam poskušajo prodati pravljico, češ, stroji bodo delali, mi pa bomo uživali. Pravijo, da bomo imeli po zaslugi tehnologije več prostega časa, več prihodkov in neposreden dostop do vsega, kar potrebujemo. Mar res?

Že zdaj imamo desetkrat več tehnoloških pripomočkov kot pred dvajsetimi leti, vendar se ne zdi, da smo zaradi tega kaj bolj sproščeni, premožni in zadovoljni. Še manj se zdi, da smo zaradi takega napredka bolj modri in zdravi ali da v večji meri razvijamo svoje potenciale. 

Beseda razvoj zagotovo zahteva tehten premislek. Ali lahko govorimo o razvoju, če novi tehnološki dosežki na številnih področjih zmanjšujejo človekove zmogljivosti, rušijo njegovo zdravje in iz njega delajo odvisnega invalida? 

Sanja Lončar

Vir: www.zazdravje.net