Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2019062816444843

Medicinska uporaba zdravil iz kanabisa - luč na koncu tunela? sreda, 3. julij 2019 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke V začetku leta sta se zgodili dve pomembni spremembi za prihodnje urejanja uporabe kanabisa v zdravstvene namene. Predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije so predlagali določene prerazporeditve kanabisa na seznamih mamil in psihotropnih snovi, evropski parlament pa je sprejel resolucijo o uporabi kanabisa v zdravstvene namene. Za zdaj večjih premikov kljub omenjenim priporočilom ni opaziti, vendarle pa izkušnje kažejo, da gre, če se začnejo stvari razumno premikati, pričakovati tudi razumne rezultate. Na različnih koncih sveta, denimo v Egiptu, Kitajski in Indiji, se rastlina kanabis in zdravila iz kanabisa v zdravilstvu uporabljajo že tisoče let. V Evropi se je zanimanje za medicinsko rabo kanabisa povečalo v prvi polovici 19. stoletja. Tako so bila zdravila iz kanabisa v večini evropskih držav v uporabi do sredine 20. stoletja, ko so jih zamenjala sodobna zdravila in ko so se začele zaostrovati pravne omejitve.  Vendar pa dokazi, zbrani v zadnjih letih, kažejo, da bi lahko bila uporaba zdravil iz kanabisa ugodna za veliko pacientov in primerov, v katerih običajno uporabljena zdravila niso uspešna. V tem času je bila razvita vrsta kemično definiranih zdravil na osnovi kanabisa, od katerih so nekatera v nekaj državah zakonsko dovolili za medicinsko uporabo pri pacientih z multiplo sklerozo, pri slabosti in bruhanju zaradi kemoterapije, pri bolečini, povezani z rakom, in pri anoreksiji, povezani z aidsom. Sočutna uporaba V nekaterih drugih državah, kjer upraba zdravil na osnovi kanabisa še ni urejena, se ta zdravila lahko predpisujejo pacientom poimensko v sklopu sočutne uporabe zdravil. Na Danskem, na primer, so lani začeli ambiciozen petletni program sočutne uporabe za ugotovitev uporabnosti medicinskega kanabisa. V večini evropskih držav obstaja nekoliko dvoumna situacija, saj je v posebnih primerih poimenska oziroma sočutna uporaba dovoljena, medtem ko so ovire za uradno dovoljenje za medicinske produkte, pridobljene iz kanabisa, še vedno velike. To je lahko posledica zgodovinskih in celo verskih ozadij pa tudi trenutnega političnega vodstva v posamezni državi. Premiki Vseeno pa lahko opazimo premike k večji odprtosti zavoljo pacientov, ki niso uspešno zdravljeni s konvencionalnimi zdravili. Tako je evropski parlament 13. februarja letos sprejel resolucijo o uporabi kanabisa za zdravstvene namene ter pozval k sodelovanju med evropsko komisijo in državami članicami pri raziskavah, legalizaciji, informiranju javnosti, usposabljanju zdravstvene stroke in zagotavljanju zadostne ponudbe zdravil na osnovi kanabisa. Na drugi strani je generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v pismu 24. januarja letos generalnega sekretarja Združenih narodov (UN) obvestil, da je strokovni odbor WHO za odvisnost od drog priporočil nekaj zanimivih prerazporeditev, in sicer: dodati nekatere farmacevtske pripravke, kot sta Marinol in Sativex, na seznam III Enotne konvencije o mamilih. Ko bo ta sprememba sprejeta, bo s tem pojasnjeno, da pri takšnih zdravilih ni tveganja za zlorabo in distribucijo v nemedicinske namene; črtati tetrahidrokanabinol (THC) s seznama I in dronabinol s seznama II Enotne konvencije o psihotropnih snoveh ter dodajanje obeh snovi na seznam I Enotne konvencije o mamilih; spremeniti Enotno konvencijo o mamilih: s črtanjem kanabisa in smole iz kanabisa s seznama IV (kar preprečuje trgovanje s temi snovmi), s črtanjem izvlečkov in tinktur iz kanabisa s seznama I (saj gre zgolj za del pripravkov, ki so že vključeni) in z dodajanjem opombe k seznamu I, iz katere izhaja, da pripravki, ki vsebujejo pretežno kanabidiol (CBD) in ne več kot 0,2 odstotka delta-9-THC, niso pod mednarodnim nadzorom. Vendar pa je komisija ZN za droge 19. marca glasovanje o zgoraj navedenih spremembah uvrščanja kanabisa prestavila. Predlagano je bilo, da se glasovanje preloži na marec 2020. Tako bodo morali pacienti, ki jih tematika zadeva, na ustrezno regulacijo čakati še najmanj eno leto dlje. prof. dr. Walter Schwerdtfeger, dolgoletni član upravnega odbora evropske agencije za zdravila EMA Vir: www.viva.si Komentarji (0) www.pozitivke.net