S prihodom pomladi so se prebudili tudi majceni klopi, ki med rastlinjem prežijo na primernega gostitelja. Nevarni so, če so okuženi, ker lahko z vbodom prenašajo bolezni. Pri nas sta najpogostejši Lymska borelioza, za katero letno zboli okoli 4000 ljudi, in klopni meningoencefalitis, za katerim letno zboli najmanj 100 ljudi.

Klopovo življenje traja 2 do 4 leta. Začne se v jajčecu, nato se izleže ličinka, ki se levi v nimfo, le-ta pa v odraslega klopa. V vsakem stadiju se mora klop nahraniti s krvjo, to pomeni, da se hrani trikrat v življenju. Ves preostali čas prebavlja, se levi in išče gostitelja.

Zimo prebije otrpel med listjem, v skorji dreves ali pri tleh. Aktiven postane spomladi pri temperaturah nad 5-7 °C. Pri nas se navadno pojavljajo od aprila do oktobra, predvsem v vlažnih mesecih. 

Kako se ustrezno zaščitimo?

Preden se odpravimo v naravo, se primerno oblecimo. Priporočljiva so svetla oblačila, da lahko klopa prej opazimo in takšna, ki pokrijejo čim več kože (dolgi rokavi, dolge hlače, pokrivalo za glavo, zaprta obutev, hlačnice zatlačene v nogavice).

Uporabimo sredstvo za odganjanje klopov (repelent). Primerni so repelenti, ki vsebujejo naravne sestavine (npr. izvleček dalmatinskega bolhača) in repelenti, ki jih lahko nanašamo samo na oblačila. Skrbno preberimo navodila za uporabo in koliko časa traja zaščita, da lahko pršenje po potrebi ponovimo.

Ne hodimo po brezpotjih, čez visoko travo in podrast, ker se klopi tam najraje zadržujejo. Raje se sprehajajmo po poteh. Ne dotikajmo se rastja.

Pregledujmo se. Med sprehodom pogosto preglejmo obleko in odkrite dele telesa, da opazimo morebitnega klopa, še preden se prisesa. Po prihodu domov je potrebno temeljito preiskati vso kožo, tudi lasišče, se stuširati in oprati oblačila, ki smo jih nosili.

Cepljenje. Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko zaščitimo tudi s cepljenjem.

Kako ravnamo, če »dobimo klopa«?

Prisesanega klopa NE polivajmo s tekočinami (olje, alkohol, ...), NE gnetimo, NE vrtimo s prsti. Če ga polivamo ali gnetemo, bo zaradi stresa še prej izbruhal okuženo vsebino v naše telo.

Klopa čim prej odstranimo! S tem zmanjšamo možnost za okužbo z boreliozo, saj mora biti za uspešen prenos bakterije klop prisesan vsaj 12 do 24 ur. Žal pa se s tem ukrepom ne moremo zaščititi pred meningoencefalitisom, ker se prenos tega virusa zgodi zelo hitro po vbodu okuženega klopa.

Pravilno ga odstranimo. S pinceto za odstranjevanje klopov ga primemo čim bližje koži in previdno izvlečemo. Če v koži ostane rilček, ki ga ne moremo zbezati ven, ne skrbimo. Navadno se malo zagnoji, nato pa ga telo samo izloči kot tujek. 

Mesto vboda lahko razkužimo z blagim razkužilom. Morebitno srbenje in oteklina na tem mestu naj nam ne povzročata preplaha. Navadno gre za alergijsko reakcijo na klopovo slino, ki mine v prihodnjih dneh.

Odstranjenega klopa ne odvrzimo v smeti, ker bi lahko preživel ter si ponovno poiskal gostitelja. Uničimo ga tako, da ga zmečkamo z dvema kamnoma, zažgemo ali splaknemo v stranišče. 

Več tednov po vbodu pozorno spremljajmo kožo in svoje počutje. Če bi se na koži pojavila neboleča rdečina, ki bi se navzven širila v sredini pa bledela (znak borelioze) ali če bi se nas lotilo slabo počutje, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah, vročina, čeprav na koži ne bi bilo vidnih sprememb (znaki klopnega meningoencefalitisa), je potrebno takoj obiskati zdravnika!

UR

Vir: www.viva.si