Kronična ledvična bolezen v porastu

torek, 30. april 2019 @ 12:02 CEST

Med 3. in 5. majem bo v Ljubljani potekalo 14. evropsko srečanje o peritonealni dializi. Gre za obliko nadomestnega zdravljenja končne odpovedi ledvic, do katere lahko sčasoma privede kronična ledvična bolezen, ki je tako v svetu kot tudi v Sloveniji v porastu. Z njo se po ocenah sooča že vsak 10. odrasli prebivalec, kar za Slovenijo pomeni okrog 200.000 ljudi.

Končna ledvična odpoved je stanje, ko ledvice ne delujejo ali pa je njihovo delovanje minimalno, nadomestno zdravljenje z dializo ali presaditev pa sta neobhodni za preživetje. Bolnikom je poleg hemodializnega zdravljenja na voljo tudi peritonealna dializa (PD), ki jim omogoča večjo samostojnost in prilagodljivost, saj poteka v domači oskrbi. Obstajata dve vrsti PD, in sicer kontinuirana ambulantna peritonealna dializa (CAPD), ki jo pacient večkrat dnevno izvaja ročno, ter avtomatizirana peritonealna dializa (APD), ki se s pomočjo aparata izvaja ponoči, ko bolnik spi.

»Peritonealna dializa je primerna skoraj za vse bolnike z ledvično odpovedjo, še posebej pa za mlade, aktivne bolnike kot premostitev do presaditve ledvice, saj jim ni potrebno trikrat tedensko na hemodializo v dializni center ter  za starejše bolnike, ki so slabo pokretni in težko prenašajo hemodializo ali vožnjo v dializni center. Peritonealna dializa je glede preživetja bolnikov primerljiva s hemodializo, v nekaterih segmentih pa ima pred njo celo določene prednosti: daljšo preostalo ledvično delovanje, boljši je nadzor nad tekočinskim stanjem v telesu, krvni tlak je bolje urejen, manjše je tveganje za prenos virusnih okužb in večja je kakovost življenja ob dializnem zdravljenju v domačem okolju,« pove izr. prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., predsednik Slovenskega nefrološkega društva.

Kljub vsem prednostim peritonealne dialize je delež bolnikov, ki se zdravijo z njo, v Evropi sorazmerno nizek in znaša le okoli 12 % vseh bolnikov na dializnem zdravljenju. Trenutno se v Sloveniji z njo zdravi samo okoli 6 % dializnih bolnikov, kar je pol manj od evropskega povprečja in daleč pod  povprečjem nekaterih razvitih držav, kjer je peritonealna dializa dobro zastopana, kot so na primer Danska (21 %), Nova Zelandija (32 %) ali Kanada (16 %).

Avtomatizirana peritonealna dializa lahko dodatno izboljša kakovost življenja bolnikov, saj se lahko ti čez dan posvetijo svojim drugim aktivnostim. Baxterjev inovativni sistem APD HOMECHIOCE CLARIA z dvosmerno spletno platformo Sharesource pa zdravstvenim delavcem omogoča, da neposredno dostopajo do zabeleženih podatkov o izvedeni terapiji ter po potrebi z oddaljenim dostopom prilagodijo program izvajanja dialize ali odpravijo morebitne manjše nepravilnosti.

»Prednost uporabe tega sistema je telemedicina, saj lahko kadarkoli in kjerkoli preko spleta pregledam, kako poteka zdravljenje mojega pacienta. V primeru težav s peritonealno dializo pacient v večini primerov ne potrebuje obiska v UKC MB, saj lahko spremenim zdravljenje na daljavo preko programa Sharesource in to tako, da ustreza posameznemu pacientu. Gre za popolnoma individualen pristop zdravljenja,« svoje izkušnje z uporabo Baxterjevega sistema opisuje izr. prof. dr. Robert Ekart, dr. med., specialist internist, predstojnik Oddelka za dializo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer ta inovativni dializni sistem uporabljajo od julija 2018, izkušnje pa kažejo, da je večina bolnikov s takim načinom zdravljenja zelo zadovoljnih.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20190429191207537