Ljudje prihajajo in odhajajo,
Z njimi veselje in žalost,
Nasmeh na licih,
Solze v očeh.
Nekateri pravijo da je to usoda,
Spet nekateri krivijo druge,
Pri njih iščejo vzroke,
Tudi ob nesreči, bolezni.
Pa vendar življenje je borba,
Borba tudi za obstanek,
Borba za preživetje,
Med solzami in smehom.
Časa ne moremo prehiteti,
Ga ne zavrteti nazaj,
Lahko pa nam pomaga razumeti,
Saj smo sami svoje sreče kovači.
Tako kot za dežjem posije sonce,
Nas nerodnost pouči,
Spremeni slabo v dobro,
Izriše nasmeh na licih.
|