Imeli smo celo leto, pa vendar ni dovolj!

petek, 12. avgust 2011 @ 07:48 CEST

Na Mladinskem svetu Slovenije, krovni mladinski organizaciji smo natanko pred enim letom na voditelje države, predsednika države, dr. Danila Türka, predsednika Vlade RS, Boruta Pahorja in takratnjega predsednika Državnega zbora RS, dr. Pavla Gantarja naslovili odprto pismo ob začetku mednarodnega leta mladih, ki ga je razglasila Organizacija Združenih narodov.

Z današnjim dnem, ko obeležujemo Mednarodni dan mladih, pravzaprav zaključujemo mednarodno leto mladih, ki se je pričelo 12. avgusta lani. Ob tokratnjem mednarodnem dnevu mladih, želimo pogledati v bilanco napredka države in vseh nas pri zagotavljanju ustreznih pogojev za razvoj mladih, na katerih bi naj stal svet.

Z razglasitvijo mednarodnega leta mladih je OZN želela vzpodbuditi priznavanje pomena vloge mladih v vseh segmentih družbe. Skozi cilje mednarodnega leta so spodbujali vse sektorje znotraj držav za partnerstvo z mladimi in mladinskimi organizacijami. Le tako lahko razumejo naše potrebe in dileme, in le tako lahko spoznajo prednosti, ki jih vključevanje mladih prinaša družbi.

Konec leta 2010 je izšla obsežna analiza stanja mladih pri nas, in sicer v obliki raziskave Mladina 2010. Rezultati so bili za tiste, ki se z mladinskimi politikami ne ukvarjajo na dnevni ravni, naravnost pretresljivi. Na Mladinskem svetu Slovenije smo takšne rezultate pričakovali.

• ·         Skoraj dve tretjini vprašanih izraža nezadovoljstvo s splošnim odnosom slovenske družbe do mladih.
• ·         Politična participacija je v letu 2010 med mladimi v Sloveniji bistveno pogostejša v protestih, individualiziranih in IKT oblikah, bistveno nižja pa v konvencionalnih, institucionaliziranih, strankarskih dejavnostih.
• ·         Med problemi, ki jih mladi identificirajo v slovenskem šolstvu velja izpostaviti (pre)šibko povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela.
• ·         Mladinska politika se bo v prihodnje zagotovo soočala s sorazmerno velikim in rastočim večjim številom diplomatnov in (predvsem) diplomantk, ki ne bodo našli svoji izobrazbi ustrezne zaposlitve.
• ·         Poleg vključenosti v zaposlitev in izobraževanje, predstavljajo prostovoljne dejavnosti osrednji mehanizem socialne vključenosti v Sloveniji.
• ·         Stopnja tveganja revščine med mladimi v Sloveniji je opazno nižja od stopnje tveganja s katero se soočajo mladi v Evropi. Del teh razlik je mogoče pojasniti s pomočjo poznega odhoda slovenskih mladih od doma svojih staršev.
• ·         Delež mladih med 25-im in 29-im letom, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s svojo materjo se v obdobju 2000-2010 povečal iz 44,4 % na 66,2 %. Podatki ne potrjujejo teze, da je naraščanje povprečne starosti, pri kateri mladi zapuščajo dom, povezano s hedonizmom in nepripravljenostjo mladih na sprejemanje odgovornosti.
• ·         Mladi glede svoje prihodnosti največ nelagodja občutijo v zvezi s pomanjkanjem denarja, stanovanjsko problematiko in negotovostjo glede zaposlovanja. Prav ti strahovi mladih so se v zadnjem desetletju občutno povečali.

Na Mladinskem svetu Slovenije smo ob začetku mednarodnega leta mladih izrazili željo po nadaljevanju dela v smeri izboljševanja položaja mladih v Sloveniji, hkrati pa pozvali odgovorne k sodelovanju. Sami smo v leto 2011 vstopili s konkretnimi stališči do področij izobraževanja in zaposlovanja mladih, stanovanjske problematike in mladinskega organiziranja – sprejeli in izdali smo štiri programske dokumente. Trenutno jih je v fazi priprav še pet, skupaj pa nam predstavljajo izhodišča za sodelovanje z nacionalnimi in lokalnimi oblastmi.

Velike upe polagamo v Nacionalni program za mladino, katerega pripravo vodi Urad RS za mladino, skupaj s predstavniki resornih ministerstev in predstavniki mladih. Na tem mestu pozivamo vse pristojne, da se kakovostno zavzamejo za čimprejšnje oblikovanje nacionalnega programa, ki naj celovito naslavlja izzive s katerimi se srečujejo mladi. Ti so številni – od negotovosti zaposlitev, podaljševanja študija zaradi odsotnosti druge izbire, do nezmožnosti samostojnega bivanja in poznega ustvarjanja družine. Pričakujemo, da bo šlo tokrat za izvšljiv dokument, kateremu bo sledil konkretni izvedbeni načrt izvajanja ukrepov za izboljšanje stanja v katerem so trenutno mladi. Gre za problematike, kjer so kakršnakoli kalkuliranja odveč. Težave bodo ostale, če ne sodelujemo pri iskanju rešitev.

Ne smemo dovoliti, da zaradi teh problemov zavre tudi pri nas. Ob mednarodnem dnevu mladih želimo vsem mladim v Sloveniji predvsem čimprejšnje osamosvajanje pod njihovimi pogoji, saj bodo lahko le tako polno razvili svoje potenciale. Želimo si, da 'Naj bo vsako leto leto mladih!'.

Nekaj povezav:

• -          odprto pismo voditeljem države iz dne 11.8.2010;
• -          povezava do seznama izdanih programskih dokumentov MSS;
• -          spletna stran www.avtonomen.si.

Za več informacij lahko pišete na pr@mss.si ali pokličete na 041 362 482 (Sara).

Lep mladinski pozdrav!
Mladinski svet Slovenije