Kdaj bodo socialne banke zaživele tudi v Sloveniji?
torek, 10. avgust 2010 @ 14:28 CEST
Uporabnik: Sonce
Na strani http://24ur.com/novice so objavili novico iz Avstrije, kjer Christian Felber s kolegi iz organizacije Attac in predstavniki civilne družbe ustanavlja »pošteno banko«. “Ta banka bo popolnoma drugačna od tistih, ki jih ljudje poznajo zdaj,” pravi Felber. Šlo naj bi za 'dobro banko'.
“Ustanovo, ki bo izpolnjevala osnovno poslanstvo banke, a ne bo špekulirala, trgovala z vrednostnimi papirji in ne bo upravljala nobenih skladov. Nadalje koncept pravi, da banka ne bo delovala kot posel, katerega cilj je dobiček, ampak v dobro svojih strank, tako da bo dobiček pokrival le osnovno delovanje banke. To pomeni nizke obresti tako za kreditojemalce kot tudi varčevalce.
Verjetno je idejni vodja te banke črpal navdih od bangladeške banke Grameen Bank, ki že več kot trideset let z minimalno obrestno mero posoja denar revnim v tej državi in to celo brez garancij. Direktor banke in leta 2006 Nobelov nagrajenec za mir, Muhammad Yunus v svoji knjigi Novemu kapitalizmu naproti opisuje: »Danes naša banka daje posojila več kot 7 milijonom revnim v oseminsedemdeset tisoč vaseh Bangladeša.
Od svojega odprtja je banka dodelila posojila v skupnem znesku 6 milijard dolarjev. Trenutno je stopnja povračila 98,6 – odstotna. Banka je poslovala z dobičkom, odkar obstaja, razen v letih 1983, 1991 in 1992. Vendar je najpomembnejše to, da je po izsledkih interne ankete 64% tistih, ki so pri nas jemali posojila najmanj pet let, preseglo prag revščine. Stopnja revščine v naši državi je s 74% v letih 1973-1974 padla na 40% odstotkov v letu 2005.
Primer Bangladeša očitno kaže rezultate, ki jih je mogoče doseči.« Avtor opisuje tudi razloge za ustanovitev socialne banke: »V preteklosti so se finančne institucije spraševale ali so revni plačilno sposobni, in so na to vedno odgovorile z nikalnico. Posledično so bili revni preprosto prezrti in izločeni iz finančnega sistema, kot da ne bi obstajali. Vprašanje sem obrnil in se vprašal ali so bančniki vredni spoštovanja. Ko sem odkril, da ni tako, sem spoznal, da je pravi čas za ustanovitev nove vrste banke.
Nihče od nas ne mara zamisli o apartheidu. A vendarle so naše finančne institucije uspele ustvariti sistem apartheida, ne da bi se nad tem kdor koli zgrozil. Če ne morete dati garancije, ne morete dobiti posojila. V očeh bank ne pripadate našemu svetu. Grameen Bank je zavrnila ta finančni apartheid. Drznili smo si dajati bančne kredite najrevnejšim med revnimi. Naredili smo mesto za revne, ki niso nikoli v življenju imeli nobenega denarja.
Uprli smo se pravilom.« Yunus ima neverjetno vero v revne ljudi: »Vsak človek ima sposobnost ne le poskrbeti zase, ampak tudi prispevati k izboljšanju blagostanja skupnosti. Nekateri imajo srečo, da raziskujejo vsaj del tega potenciala. Drugi pa nikoli niso imeli možnosti, da bi odkrili to čudovito darilo, s katerim so se rodili. Umirajo s prezrtimi darili in svet izgublja vse, kar bi lahko naredili. Grameen mi je vlil neomajno vero v ustvarjalnost ljudi. Prepričal me je, da ljudje niso rojeni za prenašanje groze revščine in lakote.
Revni so zame kot bonsaji. Če posejete najboljše seme največjega drevesa v cvetlični lonec, boste dobili le nekajcentimetrsko kopijo tega drevesa. Ni težava v semenu, podlaga ni ustrezna. Družba jim preprosto ni dala tistega, kar bi potrebovali za svoj razvoj. Da bi revni prišli iz revščine, je treba ustvariti ugodno okolje. Ko bodo revni lahko sprostili svojo energijo in ustvarjalnost, bo revščina zelo hitro izginila.
Do revščine je prišlo, ker smo svoj teoretični okvir zgradili na domnevah, ki podcenujejo človeške zmožnosti. Trdno verjamem, da lahko ustvarimo svet brez revščine, če v to verjamemo kolektivno. Če verjamem, da lahko ustvarimo svet brez revščine, je to zato, ker revščine ne ustvarjajo revni. Ustvarjajo in ohranjajo jo ekonomski in socialni sistemi, ki smo jih oblikovali, institucije in pojmi, ki tvorijo te sisteme, ter politike, ki jih izvajamo.
