Prvo večjo študijo o tem problemu so pripravili znanstveniki, ki so v petih državah na treh celinah spremljali 17 populacij kač v različnih življenjskih okoljih. Ugotovili so, da v 11 populacijah število kač naglo upada, 5 jih je bilo stabilnih, pri eni pa se je število malo zvišalo.
Mnogi raziskovalci v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji, Nigeriji in Avstraliji so se soočili z zlomom populacije, z nenadnim padcem števila kač, po katerem ni bilo znakov okrevanja populacije. Preživele živali so tako pod vse večjim tveganjem, vsaka nova grožnja je zanje lahko usodna. "Vsi upadi števila kač so se zgodili razmeroma kratkem času na širokih področjih, ki se raztezajo od mediteranskega do tropskega podnebja.
Zelo verjetno je, da ima upad števila kač povsod enak vzrok, kar kaže, da gre za globalni problem," opozarjajo avtorji raziskave. Znanstveniki sicer priznavajo, da dokazanih razlogov za upad števila kač ni, a sumijo, da gre večinoma za uničenje življenjskega prostora in zmanjšanje števila živali, ki so glavni plen kač, oboje pa je posledica podnebnih sprememb.
"Kače so glavni plenilec v svojih življenjskih okoljih, zato imajo pomembno vlogo v delovanju številnih ekosistemov, denimo pri uravnavanju števila škodljivcev, kot so miši in podgane, na riževih poljih ali plantažah sladkornega trsa," je povedal Chris Reading z Britanskega Centra za ekologijo in hidrologijo, ki je vodil raziskavo.
Raziskovalci so spremljali populacije kač med letoma 1987 in 2009. "S kačami je zelo težko delati, zelo malo je dolgoročnih študij populacij. Če bo naša raziskava prispevala k temu, da bi herpatologi po vsem svetu znova pregledali svoje podatke, bi lahko dobili jasnejšo sliko, kaj se dogaja in kaj so razlogi za upad populacij. Upamo, da bi lahko z boljšim razumevanjem problema ustavili trend padanja števila kač," razlaga Reading.
Znanstveniki so ugotovili, da je šest od osmih vrst, ki so doživele kolaps, predstavnic kač, ki svoj plen čakajo v zasedi. Te so izjemno ranljive, saj so odvisne od majhnih področij, kjer se lahko učinkovito skrijejo. Človekovo delovanje spreminja njihov življenjski prostor, ker vse težje lovijo, se manj hranijo, manj rastejo, s tem pa je ogrožena tudi njihova reprodukcija.
Študija o kačah je zadnja v vrsti, ki opozarja na padec biološke raznovrstnosti po vsem svetu. Po podatkih IUCN je ogrožena tretjina rib, petina sesalcev in desetina ptic. Hitrost upadanja števila vrst pa znanstveniki primerjajo z velikim izumrtjem (zadnje je pred 65 milijoni let pokopalo dinozavre). IUCN sicer ni raziskoval kač, a ocenjuje, da je ogroženih 28 odtotkov vrst plazilcev.
Prvo večjo študijo o tem problemu so pripravili znanstveniki, ki so v petih državah na treh celinah spremljali 17 populacij kač v različnih življenjskih okoljih. Ugotovili so, da v 11 populacijah število kač naglo upada, 5 jih je bilo stabilnih, pri eni pa se je število malo zvišalo. 
