Kitajska je leta 1997 dovolila komercialno gojenje gensko spremenjenega bombaža, ki proizvaja toksin iz bakterije Bacillus thuringiensis (Bt), da se ubrani pred glavnim škodljivcem južno plodovrtko (helicoverpa armigera). Razlog za to odločitev je bila velika škoda, ki jo je ta škodljivec napravil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, konvencionalni pesticidi pa so nato zelo škodovali okolju in povzročili tudi večjo umrljivost ljudi.
Tako zdaj na Kitajskem gensko spremenjeni bombaž gojijo na 4 milijonih hektarov, vmes pa ekipa pod vodstvom entomologa s kitajske Akademije za kmetijstvo Kongming Wuja spremlja gibanje populacije škodljivcev na 38 mestih v severni Kitajski. V opazovanju je zajeto območje 3 milijonov hektarov, kjer gojijo bombaž in 26 milijonov hektarov, kjer gojijo druge kulture.
Wu je ugotovil, da se je število travniških stenic, ki so bile prej med škodljivci v manjšini, od leta 1997 povečalo za dvanajstkrat. "Stenice so zdaj glavni škodljivec v državi. Povečanje njihovega števila sovpada z intenzivnostjo gojenja gensko spremenjenega bombaža," je povedal Wu, ki skupaj s sodelavci sumi, da se je populacija stenic razširila, ker kmetje več ne uporabljajo pesticidov širokega spektra:
"Stenice niso občutljive na strup Bt, ko so kmetje nehali uporabljati pesticide, so se razmnožile." Stenice ogrožajo bombaž v taki meri kot južna plodovrtka - če njihovega števila ne nadzirajo, lahko ogrozijo polovico pridelka, poleg tega ogrožajo tudi žitarice, zelenjavo in nekatere vrste sadja.
Povečanje števila stenic je kmete prisililo k večji uporabi pesticidov. Raven uporabe pesticidov je trenutno na dveh tretjinah ravni pred uvedbo gensko spremenjenega bombaža. Ker stenice postajajo odporne na pesticide, Wu pričakuje, da bo količina pesticidov kmalu enaka kot pred letom 1997.
To je že pred dvema letoma nakazala raziskava ekonomista na univerzi Cornell Davida Justa. Ugotovil je, da gospodarskih prednosti uporabe gensko spremenjenega bombaža ni več, saj morajo kmetje uporabljati vse več pesticidov za zatiranje sekundarnih škodljivcev.
Ta ugotovitev je naletela na hude kritike, zdaj pa so jo potrdile Wujeve raziskave, meni entomolog z univerze v Minnesoti David Andow: "To nas znova opominja, da gensko spremenjene rastline niso čarobna paličica za nadzor števila škodljivcev. Biti morajo del celovitega sistema zatiranja škodljivcev, da bi lahko dosegli rezultate na dolgi rok."
Vir: umanotera.org/etc
|