21. DIVJI MAJARON, DOBRA MISEL (Origanum vulgare)
Raste po travnikih med travo. Lahko ga gojimo tudi na vrtu. Za začinjanje solat nabiramo cvetoče vršičke in posmukamo posamezne liste. Je zelo aromatična rastlina.

Lahko ga naberemo in posušimo za začinjanje jedi namesto sicer bolj aromatičnega gojenega origana, ki ima bele cvetove. Je zdravilno zelišče. Sušimo ga za čajne mešanice.

DIVJI MAJARON, DOBRA MISEL (Origanum vulgare)

22. ČESNOVKA (Alliaria petiolata), hostni česen
Rastlina ima, ko jo pomanemo, izrazit vonj po česnu. Oblika rastline je na prvi pogled podobna mrtvi koprivi. Pritlični listi so pecljati, srčasti, z narezano napiljenim robom.

Kratko-pecljati listi na zgornjem delu stebla so trikotni in neenakomerno nazobčani s cvetnim grozdom z majhnimi belimi cvetovi na vrhu. Solatam dodajamo drobno zrezane poganjke, mlade liste, cvetove in strokaste plodove namesto česna.

ČESNOVKA (Alliaria petiolata), hostni česen

23. NAVADNI PLEŠEC (Capsella bursa-pastoris)
Plešec je razširjen plevel. Najlažje ga prepoznamo po luščkih, ki se razvijejo iz cvetov in imajo značilno trikotno, srčasto obliko. Za solate nabiramo mlade liste.

Če nas motijo dlačice na listih, jih lahko poparimo z vodo. Primerni so tudi za juhe ali zelenjavno prikuho. Lahko jih pripravimo podobno kot špinačo, jih zmeljemo v pire, dodajamo zelenjavnim namazom itd. Enako lahko uporabljamo srčaste luščke.

Po solati jih enostavno potresemo. Posušeni listi in plodovi, ki smo jih stolkli v prah, so dobra začimba za zelenjavne juhe. Je zdravilno zelišče, sušimo ga za zdravilen čaj (uravnava krvni pritisk…).

NAVADNI PLEŠEC (Capsella bursa-pastoris)

24. SMREKA (Picea abies)
Za začinjanje pomladanskih solat lahko uporabimo mlade smrekove vršičke. Cele ali natrgane potresemo po solati. Imajo prijeten kiselkast okus in so seveda polni vitaminov in rudnin. Enako uporabni so mladi jelkini, macesnovi in borovi vršički.

NAVADNI PLEŠEC (Capsella bursa-pastoris)

25. ROGOVILČEK (Galinsoga parviflora)
Je nadležen plevel, vsiljivec prinešen iz Južne Amerike. Obstajata dve vrsti: vejicati rogovilček (Galinsoga ciliata) in drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora). Najbolj se razrasteta konec poletja na vrtovih in njivah.

Rogovilček je zdrava zelenjava polna vitaminov in rudnin. Vsebuje veliko železa. Uživamo mlade poganjke, mlade vršičke, mlade liste, cvetove in plodove v solatah.

ROGOVILČEK (Galinsoga parviflora)

26. DETELJE
Za solate nabiramo mlade liste in cvetove detelj: črna detelja (Trifolium pratense) - cvetovi so rožnate barve; plazeča detelja (Trifolium repens) - cvetovi so zeleno beli – po domače bela detelja.

Zelo zdrava je lucerna (Medicago sativa), vendar neokusna. Idealna je za kaljenje (v trgovini kot alfa-alfa – pravilno je alfalfa). Lucerna se lahko posuši, zmelje in uporablja kot zdrav dodatek prehrani.

DETELJE

27. IVANJŠČICA (Leucanthemum ircutianum)
Je travniška roža. Solate okrasimo z njenimi cvetovi. Cvetne liste potrgamo in jih potresemo po solati, cvetno čašo stisnemo, da razpade in rumene pestiče tudi potresemo po solati.

IVANJŠČICA (Leucanthemum ircutianum)

28. Njivsko grabljišče (Knautia arvensis)
Cvetove njivskega grabljišča operemo in po solati potresemo potrgane cvetne liste (fotografiji desno).

IVANJŠČICA (Leucanthemum ircutianum)

29. POKALICA (Silene vulgaris)
Na solato potresemo oprane cvetove pokalice.

POKALICA (Silene vulgaris)

30. MRTVE KOPRIVE
Mladi listi in cvetovi vseh vrst mrtvih kopriv so primerni za divjo solato: velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala) - desno; bela mrtva kopriva (Lamium album) nabiramo in sušimo jo za čajne mešanice, rumena mrtva kopriva (Lamiastrum galeobdolon) – obe fotografiji levo in lisasta mrtva kopriva (Lamium maculatum).

MRTVE KOPRIVE

31. NAVADNA NOKOTA (Lotus corniculatus)
TREFOIL Bird's Foot Lotus Corniculatus --- 5,000 Flower Seeds + GIFT Nokoto najdemo na cvetočih travnikih. Za solate nabiramo vabljive rumene cvetove.

NAVADNA NOKOTA (Lotus corniculatus)

32. KOPRIVA (Urtica dioica)
Kopriva je užitna surova, če jo dovolj pomečkamo, da polomimo vse drobne žgalne laske. Nabiramo in mečkamo jo z rokavicami. Je zdravilna rastlina, idealna za spomladansko očiščevalno kuro. Običajno pripravljamo iz nje »špinačo«, kremne juhe in rižoto skupaj s čemažem, kot prilogo itd. Za solato jo poparimo. Sušimo jo za zdravilni čaj oz. čajne mešanice.

KOPRIVA (Urtica dioica)

UŽITNE GOJENE OKRASNE RASTLINE

33. OGNJIČ (Calendula officinalis)
Solatam dodajamo cvetne liste in mlade zelene liste. Oranžne in rumene cvetne liste lahko dodajamo juham in rižotam kot začimbo namesto žafranike. Dodajamo jih že kuhani hrani, da ohranijo kar največ koristnih sestavin. Je zdravilno zelišče.

Cvetove sušimo za čajne mešanice. Z zmečkanimi listi oblagamo modrice, opekline, preležanine, razširjene vene na nogah, zlato žilo, gnojne kožne ture, rane
itd.

OGNJIČ (Calendula officinalis

34. NETRESK (Serpervivum tectorum), ušesnik
V prehrani se uporabljajo mesnati mladi listi in mladike, ki jih dodajamo solatam. Iz svežega soka, iztisnjenega iz listov, si lahko pripravimo osvežujoč napitek. S sokom zdravimo tudi vnetja ušes, opekline, ugrize in pike žuželk, rane, brazgotine, odstranjujemo bradavice in kurja očesa…

NETRESK (Serpervivum tectorum), ušesnik

35. KAPUCINKA (Tropaeolum majus)
Za prehrano v poletnih mesecih uporabljamo liste in cvetove, lahko tudi popke in semena. Je prijetnega, nekoliko pekočega okusa. Dodajamo jo v solate, sendviče, zelenjavne jedi... Vsebuje precej vitamina C in eteričnega olja z žveplom. Zvečuje odpornost organizma, ker je naravni antibiotik. Pomaga pri prebavi in zdravi okužbe sečil. Njene liste uporabljajo za zdravljenje okuženih ran itd.

KAPUCINKA (Tropaeolum majus)

36. VRTNICA (Rosa)
Solatam lahko dodamo cvetne liste vseh vrst in barv vrtnic, če le niso umetno gnojene in škropljene. Prav tako so uporabni cvetni listi šipka.

VRTNICA (Rosa

37. MASLENICA (Hemerocallis sp.)
Užiten je cel nadzemni del te bujno rastoče okrasne rože. (fotografija desno)

MASLENICA (Hemerocallis sp.)

38. BOREČ (Borago officinalis)
Boreč posejemo na vrtu, ker ga bomo v naravi težje našli. Cveti od junija do septembra. Prikupne modre cvetove, ki imajo okus po kumarah, so že pred več stoletji dodajali solatam, ker »razveselijo duha«. Cvetovi so polni nektarja, zato jih imajo zelo rade čebele.

BOREČ (Borago officinalis)

39. TRPEŢNA SREBRENKA (Lunaria rediviva)
Gojimo jih v vrtovih kot okrasne rastline, rastejo pa tudi divje. Užitne cvetove potresemo po solatah.

TRPEŢNA SREBRENKA (Lunaria rediviva)

40. SREBRENKA (Lunaria annua)
Gojimo jih v vrtovih kot okrasne rastline. Užitne cvetove potresemo po solatah.

SREBRENKA (Lunaria annua)

Po solatah lahko potresemo tudi cvetove črnega bezga, slezenovca, sleza, kozje brade, velikega lučnika, pljučnika, potrošnika, raznih lukov, akacije (robinije), cvetne liste sončnice, cvetove, mlade liste in poganjke repinca in sesekljane liste rožmarina itd.

Užitnih rastlin je, poleg zgoraj naštetih, še veliko. Z zanimanjem zanje bomo spet obudili stara znanja in se vrnili k bolj zdravi prehrani.

Naj vam divja solata tekne in koristi vašemu zdravju.

Jerneja Jerko

Konec