Piše: Nives Pustavrh v Vivi www.viva.si

IZ POMANJKANJA V OBILJE
Če ste pogosto utrujeni, šibki ali zelo izčrpani in mislite, da je to le posledica hitrega življenjskega tempa, je morda čas, da preverite, ali ne gre za slabokrvnost. Slabokrvnost ali anemija je stanje, pri katerem telesna tkiva ne dobijo dovolj kisika; ta se v pljučih veže na železo v hemoglobinu, ki je v rdečih krvničkah (eritrociti).

Anemija je torej posledica pomanjkanja eritrocitov ali hemoglobina. Kar vsaka četrta ženska je slabokrvna, zato je prav, da pomislimo tudi na to možnost.

Pogost vzrok: pomanjkanje železa
Anemija je lahko bodisi samostojna bolezen bodisi posledica drugih bolezni. Glede na potek anemije delimo na akutne in kronične. Anemija lahko nastane po krvavitvi (denimo iz prebavil ali rodil), zaradi čezmernega razpada eritrocitov ali zaradi oviranega/motenega nastajanja eritrocitov. Klinični znaki in simptomi se včasih razvijejo nadvse hitro, če gre za obilno, akutno krvavitev, že v samo nekaj urah, v primeru kronične izgube železa pa v nekaj mesecih. Bolniki s počasi napredujočo anemijo praviloma komajda zaznajo simptome, saj utegnejo biti zelo neznačilni, denimo utrujenost. Eden od najpogostejših vzrokov za anemijo je pomanjkanje železa, ki je pogosto posledica neprimerne prehrane, pri ženskah pa so lahko vzroki za to bolezen tudi obilne menstruacijske krvavitve, nosečnost in dojenje.

Krvna slika odkrije vzrok
Če zdravnik posumi, da gre za slabokrvnost, bolnika pošlje na laboratorijsko preiskavo krvi, ki pokaže delež krvnih celic v celotni prostornini krvi (hematokrit), količino hemoglobina, velikost eritrocitov (povprečni volumen eritrocitov – MCV) in vrednost serumskega železa. Na osnovi teh podatkov zdravnik ugotovi vzrok za večino anemij in predpiše ustrezno zdravljenje.

Pomembni viri železa
Da do slabokrvnosti ne pride zaradi neustrezne prehrane, lahko veliko naredimo tudi sami. Najpomembnejša mikrohranila, ki jih moramo vnesti v telo, so železo, vitamin B12, folna kislina (predvsem v nosečnosti), vitamina B6 in B2, vitamin C in baker.
Železo vsebujejo govedina, jetra, posušeno sadje, sardele, polnovredna žita ... Železo iz živalskih virov se hitreje vsrka kot železo iz rastlin. Na to naj bodo pozorni predvsem vegetarijanci, saj morajo za enak učinek zaužiti več rastlinskih virov železa. Železo iz mesa in rib (hemsko železo) se bolje vsrka od železa (nehemskega) iz rastlinskih virov. Vitamin C in baker pomagata telesu vsrkati železo, zato je pri obrokih (ali jemanju železovih pripravkov) priporočljivo piti sok iz citrusov, baker pa lahko dodajamo tudi v obliki multivitaminskih pripravkov.

Resnica o špinači
Poleg vsebnosti železa v hrani moramo biti pozorni tudi na fitate, beljakovine iz zelenjave, polnovrednih žit in oreškov, na kalcij in fosfor iz mleka ter na tanin in kofein iz pravega čaja in kave, saj vsi ovirajo vsrkavanje železa. Popaj, ki naj bi mu moč dajala špinača, jo je zagotovo poplaknil s pomarančnim sokom, saj je njegovo telo le tako vsrkalo železo, kajti špinača vsebuje fitate. Fitati so tudi v stročjem fižolu, leči, kolerabi in drugi listnati zelenjavi.

Pospešimo vsrkavanje hranil
Za boljše vsrkavanje železa moramo vire železa kombinirati z vitamini iz sveže zelenjave, sadja, ali pomarančnega soka, med obroki in po obedu pa se izogibati mleku, pravi kavi in pravemu čaju. Za grenko zelenjavo in zelišča že od nekdaj velja, da spodbujajo prebavo in pospešujejo vsrkavanje hranil. Pri anemiji lahko pomagajo tudi čaj iz encijana, regrat, peteršilj, kopriva in sladki koren. V lekarnah je na voljo kar nekaj tovrstnih pripravkov, tudi brez recepta, ki so priporočljivi za preprečevanje in zdravljenje slabokrvnosti.

Vzroki anemij

• Obsežna krvavitev, bodisi nenadna (nesreča, porod, operacija …) bodisi kronična (zaradi krvavitev iz nosu, obilnih menstruacijskih krvavitev, hemoroidov, razjede na želodcu ali tankem črevesu, karcinoma ali polipov v prebavilih, ledvičnega tumorja, tumorja sečnega mehurja …).
• Zmanjšanje tvorbe eritrocitov zaradi pomanjkanja hranil (železo, vitamin B12, folna kislina, vitamin C) ali kroničnih bolezni.
• Povečan razpad eritrocitov (povečana vranica, avtoimunske reakcije, prirojene bolezni …).

Simptomi slabokrvnosti: šibkost, utrujenost, občutek izčrpanosti, glavobol, nespečnost, slabši tek, slaba koncentracija, modrikaste ustnice, bleda polt in sluznice, zasoplost, omedlevica, vrtenje v glavi, pekoč jezik (anemija zaradi pomanjkanja vitamina B12), razpoke v kotičkih ust, krhki lasje in nohti, slaba odpornost na nizke temperature in slabša odpornost na okužbe …