Moj sin Boris je bil zelo nežen in občutljiv fantek. Star je bil kaka tri leta, ko sem ga neki dan vzela s seboj v trgovino s tekstilom. Med stojali z oblačili sem si izbrala nekaj bluz in kril ter si jih šla pomerit v kabino, Boris pa je tačas živahno tekal naokrog.
Ni trajalo dolgo, ko sem po zvočniku zaslišala poziv blagajničarke, naj se mamica deklice Doris oglasi pri blagajni, kjer jo čaka hčerkica.
"Na", sem si mislila, "tale mamica pa mora biti malo čudna, ko pusti tako majhno hčerko samo brez nadzora v veliki trgovini!"
Ko sem končno prišla k blagajni, da bi plačala izbrana oblačila, me je tam ves pretresen in objokan pričakal moj sinko Boris. :(
Ljuba |
Doris čaka mamico ...
Prispeval/a: Boris Kononenko dne torek, 27. april 2010 @ 10:48 CEST
Jap, fantke je včasih dobro striči po fantovsko:)
Boris
Lov za kužkom...
Prispeval/a: Boris Kononenko dne torek, 27. april 2010 @ 12:08 CEST
"Poglejte", sem dejal, "povodec imam lahko na vrhu konice prsta".
In kot nareočeno, ravno takrat zagleda psičko daleč naprej in ...zviz............... Druščina v smeh, jaz pa v tek :)
Boris
Lov za kužkom...
Prispeval/a: Ljuba dne torek, 27. april 2010 @ 13:41 CEST
Hehehehehehe, tale zgodbica pa skorajda ne bi bila primerna za v otroški kotiček, ali pač ... če bi jo morda malo "obdelal" z otrokom razumljivejšimi izrazi, recimo ... da se je kužek "zaljubil" v psičko in pohitel k njej ... Pa saj obstaja tudi otroška pesmica o kužku, ki je postal očka :) :) :)
http://www.youtube.com/watch?gl=GB&hl=en-GB&v=fKfZzxJEpbY&feature=related
lp Ljuba