Čeprav bi v Združenih arabskih emiratih, bogatih z nafto, težko pričakovali stremljenje k nizkoogljičnemu življenju, bi bilo mesto Masdar lahko lep zgled za ves svet. Na prvi pogled je pokrajina v Abu Dabiju neprijazna za gradnjo kakršnegakoli mesta, kaj šele trajnostnega.
Neprijazno okolje daje vtis, da je tu mogoče preživeti le s podporo visoke tehnologije, nekako tako kot življenje na Luni. Genialni načrt Masdarja, če bo zaživel, pa predvideva kombinacijo tehmoloških rešitev 21. stoletja s tradicionalno puščavsko arhitekturo, da bi omogočili ogljično nevtralno življenje.
Mesto že gradijo, v njem bo lahko zaživelo 50 tisoč ljudi, tisoč podjetij in univerza. Mesto je načrtovalo britansko arhitekturno podjetje Foster and Partners, njegovo izgradnjo pa financira vladar Abu Dabija šejk Kalifa bin Zajed Al Najhan. Stroški bodo znašali med 15 in 30 milijardami ameriških dolarjev, za ta denar bodo največjo grožnjo puščave – sonce - graditelji spremenili v svojega največjega zaveznika.
Zgradili so največjo sončno elektrarno na srednjem vzhodu, ki bo mesto napajala z energijo. Poleg tega načrtujejo tudi nekaj eksperimentalnih projektov. Sistem ogledal naj bi tako sončne žarke usmerjal na stolp, ta pa nazaj v koncentriranem žarku, širokem en meter, ki bo prinašal toploto za pogon generatorjev električne energije.
Za mednarodno skupino inženirjev to ni le gradbišče, ampak tudi labratorij, v katerem lahko preizkusijo svoje zamisli. "Abu Dabi postaja dolina obnovljivih virov energije," je navdušen glavni arhitekt Masdarja Gerard Evenden.
Mesto je obdano z zidom, stavbe so postavljene tesno skupaj, kot v tradicionalni arabski arhitekturi, ulice so ozke in stavbe druga drugi dajejo senco. Fasade so oblečene v zunanjo plast, ki je podobna terakoti in odbija vročino, v objekte pa spušča svež zrak.
Masdar bo sicer uporabljal električno energijo za uporabo električnih naprav in tudi za hlajenje prostorov ter razsoljevanje morske vode. A pri tem obstaja pomembno vodilo – uporabi energijo le, ko si izčrpal vse možnosti, ki jih ponuja oblikovanje.
Ulice Masdarja bodo namenjene pešcem. Prijazne in dosegljive jih bo delala prav strnjena postavitev zgradb. Če pa bo koga le premagala utrujenost, bo lahko računal na javni prevoz. Ta bo potekal pod zemljo, zanj bodo skrbela vozila na sončni pogon, programirana, da potnike odpeljejo, kamor bodo zahtevali.
"Kakovost zraka bo boljša kot v kateremkoli mestu v Zalivu ali na svetu. Že to bo dajalo občutek varnosti, zdravja in sreče," je prepričan direktor projekta Kaled Awad.
Čeprav bi v Združenih arabskih emiratih, bogatih z nafto, težko pričakovali stremljenje k nizkoogljičnemu življenju, bi bilo mesto Masdar lahko lep zgled za ves svet. Na prvi pogled je pokrajina v Abu Dabiju neprijazna za gradnjo kakršnegakoli mesta, kaj šele trajnostnega.
