Z izgradnjo plinskega terminala na morju bi Slovenija, izgubila del svojih teritorialnih voda
nedelja, 7. marec 2010 @ 22:32 CET
Uporabnik: Sonce
AAG dopolnjuje peticijo za Evropski parlament in prijavo Evropski komisiji s predstavitvijo dosjeja o kršitvi zakona Seveso v Trstu. Pojavljajo se dvomi o finančnih sredstvih prejetih od nekaterih okoljevarstvenih organizacij, ki so uradno proti uplinjevalniku v Tržaškem zalivu.
AAG je dopolnila prijavo, ki jo je predstavila evropskim inštitucijam oktobra 2009 glede nepravilnostih projekta uplinjevalnika španske družbe Gas Natural v tržaškem pristanišču. Prijavo, ki sta jo Evropski parlament (peticija 1472/09) in Evropska komisija (prijava CHAP(2009)00182- EU-Pilot 755/09/ENVI), so sedaj dopolnili s predstavitvijo dosjeja o kršitvi zakona Seveso v Trstu.
AAG nasprotuje dejstvu, da nista bili uporabljeni Direktivi 96/82/CE in 2003/105/CE glede tveganj v industrijskih objektih in glede preprečitve tveganj za prebivalce. Zaradi kršitve zakona Seveso v Trstu je Evropska komisija že sprožila postopek kaznovanja Italije (marec 2009).
Novi dosje-prijava dokazuje, kako so bili varnostni ukrepi že obstoječih objektov spremenjeni, zato da bi prikrili tveganja za nesreče v industrijskih obratih in tako dovolili predstavitev projekta uplinjevalnika v Tržaškem zalivu.
AAG meni, da se spor, ki je nastal med Slovenijo in Italijo zaradi plinskih terminalov, lahko reši samo z upoštevanjem zakonitosti. Ta princip pa ne sme veljati samo za projekt družbe Gas Natural, ampak tudi za projekt (E.ON) plinskega terminala na morju - off-shore, ki bi se nahajal prav ob slovenski obali in bi imel na okolje še večji vpliv kot bi ga povzročil že zaskrbljujoč žaveljski plinski terminal.
V primeru plinskega terminala na morju - off-shore bi se namreč posledice in tveganja za okolje poznali prav v Sloveniji, ki bi tako izgubila še del svojih teritorialnih voda, prav tako pa bi se zmanjšal tudi promet v edinem pristanišču, ki ga ima država Slovenija -to je prav koprsko pristanišče.
Tržaški zaliv je preozek, da bi v njem lahko dovolili umestitev teh dveh plinskih terminalov, ki bi med drugim morala biti povezana z italijansko državno mrežo s podmorskim plinovodom, ki bi prav tako povzročil veliko škodo ekosistemu severnega Jadrana. Zadnja nesreča kitajske tovorne ladje, ko je v megli nasedla pri Debelem rtiču, samo potrjuje, da je Tržaški zaliv preplitev in preozek, da bi v njem plule ladje z nevarnim tovorom.
AAG zaskrbljeno opozarja na to, da medtem ko se zdi pozornost vseh skorja v celoti usmerjena na plinski terminal v Žavljah, se za projekt plinskega terminala na morju - off-shore lahko začenjajo privolitve političnih sil in italijanskih javnih ustanov. Glede tega poudarjamo, da ni niti položaj italijanskih okoljevarstvenih organizacij tako transparenten.
Kaže namreč, da je Legambiente, ki je z WWF-jem predstavila pritožbo na Upravno sodišče proti uplinjevalniku v Žavljah, finansirana s strani SNAM - potecialnega investitorja, ki načrtuje podvodni plinovod, ki bi povezal plinovod iz plinskega terminala na morju - off-shore na državno distribucijsko mrežo.
AAG dopolnjuje peticijo za Evropski parlament in prijavo Evropski komisiji s predstavitvijo dosjeja o kršitvi zakona Seveso v Trstu. Pojavljajo se dvomi o finančnih sredstvih prejetih od nekaterih okoljevarstvenih organizacij, ki so uradno proti uplinjevalniku v Tržaškem zalivu.
