"New Economic Foundation (NEF)" trdi, da bodo za omejitev dviga temperature pod dvema stopinjama Celzija nujne omejitve izpustov toplogrednih plinov. "Nujno moramo spremeniti gospodarstvo in zaživeti v mejah okoljskega proračuna," opozarja vodja oddelka za podnebne spremembe in energijo pri NEF Andrew Simms in dodaja: "Nimamo nobene globalne banke, ki bi nam pomagala, ko bomo doživeli ekološki bankrot."
Avtorji poročila "Rast ni mogoča" so raziskali modele podnebnih sprememb in porabe energije v svetovnem gospodarstvu. Na podlagi spoznanj so ocenili, ali je gospodarska rast mogoča, če bi hoteli ohraniti realne možnosti, da dvig temperature ne bi presegel dveh stopinj Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.
Ugotovili so, da bi ob gospodarski rasti za 3 odstotke morali ogljično intenzivnost gospodarstva do leta 2050 znižati za 95 odstotkov, to je 6,5 odstotke na leto. Avtorji za primerjavo dodajajo, da se ogljična intenzivnost med letoma 2000 in 2007 sploh ni zniževala, vsako leto zaostajanja za načrtom pa bo treba v prihodnosti nadoknaditi.
Znanstveniki so prav tako ugotovili, da ni nobene tehnološke rešitve, ki bi omogočala nadaljevanje sedanje politike in gospodarske rasti. "Čarobne paličice kot so CCS, nuklearni ali celo geoinženiring so potencialno nevarni odkloni od človeku bolj prijaznih rešitev," opozarja soavtorica poročila Victoria Johnson, ki dodaja: "Te rešitve dobivajo veliko politično in finančno podporo, a ne dosegajo rezultatov.
Naše poročilo opozarja, da moramo spremeniti dosedanjo prakso, če se želimo izogniti neobvladljivim podnebnim spremembam." Poročilo ugotavlja, da na dolgi rok potrebujemo gospodarstvo, ki upošteva omejitve okolja, ohranja biodiverziteto in dostop do naravnih virov.
Poročilo je naletelo tudi na nasprotovanja. Tako izvršni direktor "Adam Smith Institute" Tom Clougherty meni, da "izkazuje pomanjkljivo razumevanje ekonomije in človeškega razvoja. Prav gospodarska rast je tista, ki bo revne potegnila iz revščine in izboljšala okoljske standarde, ki so za ljudi res pomembni – čist zrak in voda. Edino, kar lahko priznam poročilu, je, da je odkrito. Avtorji priznavajo, da zavoljo svojih modnih prepričanj želijo, da bi bili revni in bi živeli omejena življenja."
Vir: umanotera.org/etc
|
Gospodarska rast in podnebne spremembe
Prispeval/a: Aarhon dne sreda, 3. februar 2010 @ 07:21 CET
Žal je tu veliko romantike in skrajno malo poznavanja o dejanskih tegobah preprostega življenja.
Civilizacija in tehnični napredek sta nam ljudem dali možnost da v razvitem svetu vsak lahko živi v relativnem udobju in varnosti, ki se je nekoč zdela nedosegljiva.
Takšno okolje pa omogoča tudi visok nivo duhovnega razvoja, če si ga nekdo le želi doseči. Ključno je modro in uravnoteženo razumevanje sebe ter sveta (še veste Siddhartin nasvet o pravi srednji poti).
Nesmiselno je predvsem potošniško norenje za hišo večjo od sosedove, avtomobilom novejšim od sosedovega, modnimi oblekicami dragih znamk - vse predvsem za višanje samopodobe lastnega ega.
Ni pa nikakor slabo, da smo siti, obuti in oblečeni, ter da lahko bivamo na suhem in toplem in imamo lahke dostop do vseh informacij, ki si jih le poželimo.
Tehnični napredek in industrija, sta blagor za človeštvo in bi ju morali vzpodbujati, ne ovirati - seveda ob vseh potrebnih okoljevarstvenih ukrepih.
Preganjanje CO2 in s tem povezano tudi industrijskega napredka, pa je neumno in nesmiselno. Tisti ki to ženejo imajo bodisi neposredno finančno korist, bodisi s tem napihujejo svoj ego. Vsakdo lahko na netu poišče relevantne podatke, ki zelo hitro razkrijejo "prijetno resnico" - da se klimatskih sprememb ni potrebno bati in da je šlo pri vsem tem lovu na čarovnice le za propagando brez vsake podlage.