Nova raziskava "European Commision Joint Research Centre" je ocenila porabo vode pri namakanju in postavila temelje za analizo vpliva kmetijstva na zaloge vode. V raziskavi so ocenili porabo vode v EU in Švici na 10krat10 km velikih površinah.
Pri raziskavi so uporabili podatke o vremenu, prsti, izrabi zemlje in načinu pridelave. Ocenjevali so porabo vode za pet različnih pridelovalnih modelov: od pridelave z nenehnim namakanjem do pridelave brez namakanja.
Največjo porabo vode pri namakanju imajo sredozemske države, najmanjšo severnoevropske države. Tudi odvisnost pridelka od namakanja je največja v Sredozemlju. Tam, kjer si pomagajo z namakanjem, je pridelek kar za 80 odstotkov višji kot na zemljiščih brez namakalnih sistemov.
Raziskava je tudi pokazala, da obstaja optimalna količina namakanja, poraba vode čez to mejo pa ne daje obilnejšega pridelka. Prekomernemu namakanju bi se torej morali izogniti. S tem bi omejili poseganje v zaloge vode, ne da bi utrpeli izgube kmetijskih pridelkov. Namakanje bi torej morali natančno načrtovati.
Raziskava je ocenila optimalno porabo vode pri namakanju v različnih državah. Številke so odvisne od geografske lege. Na Danskem bi bilo na primer v idealnih razmerah za namakanje kvadratnega metra zemlje dovolj 53 litrov vode, v Španiji pa kar 1120 litrov. Raziskava opozarja, da so te številke zaradi neučinkovitega namakanja v resnici za 1,3 do 2,5-krat večje.
Nova raziskava "European Commision Joint Research Centre" je ocenila porabo vode pri namakanju in postavila temelje za analizo vpliva kmetijstva na zaloge vode. V raziskavi so ocenili porabo vode v EU in Švici na 10krat10 km velikih površinah. 
