Po 1.1.2010 stopi v veljavo Codex alimentarius, ki v bistvu prepoveduje skoraj vsa naravna zdravila, z vitamini vred! Veliki Kapital nas je vse pahnil v gospodarsko krizo, sedaj pa nas hoče dodatno zastrupiti s sintetičnimi zdravili, genetsko spremnjenimi poljščinami in s strupi kot so pesticidi, herbicidi, klor, fluor, hormoni, itd.
Z namenom, da se bolje seznanite z vzroki, zaradi katerih tudi dandanes ostajajo mnogoštevilne bolezni še vedno neozdravljive, morate podrobneje spoznati mehanizem, ki uspešno preprečuje pravi napredek v medicini - to je FARMACIJA.
Sam sem osebno zelo rezerviran do različnih "teorij zarote", ki se vsako toliko časa pojavijo. Leto 2008 je mogoče odločilna prelomnica za vse nas, ki smo naivno verjeli utvari, da nam bodo bogataši omogočili solidno in človeka dostojno življenje. Pohlep, skorumpirana politika in neverodostojni mediji so nas pripeljali prav do roba eksistence. Politični voditelji so se hitro odzvali krikom na pomoč, ki so družno prihajali iz grl vodilnih svetovnih menedžerjev, brez večjega oklevanja so jih države pričele zalagati s stotinami milijardami evrov. Tudi to se že sedaj ve, kdo bo to moral plačati.
Kar se tiče človekovih pravic, je bilo leto 2001 prelomno, saj so naše pravice sedaj že pod velikim vprašajem. Policija nas spremlja preko videonadzora, preko GSM aparatov, preko satelitov in GPS naprav, tudi osebni računalniki so vse bolj izpostavljeni njihovemu nadzoru. Nova slovenska uredba (v pripravi) o plačilu cestnine za uporabo avtocest bo od nas šoferjev zahtevala vgradnjo sledilne naprave, ki ji bo moč kontrolirati preko satelitske povezave. Različne "pametne" kartice ( bančne, kreditne, zdravstvene,..) bodo prav tako poročale o našem "svobodnem" gibanju. Kdaj nam bodo pod kožo vstavili mikročip, pa je samo še vprašanje časa.
Državljani EU-ja smo izgubili tudi pravico do demokratičnih volitev. Seveda lahko še vedno volimo župane, poslance, predsednika vlade in države, toda kaj, ko je prava oblast skoncentrirana v Bruslju, kjer peščica ljudi (evropska komisija) odloča o vsem pomembnem, kar se tiče vseh nas. V tem belgijskem mestu poleg evropske birokracije sobiva tudi preko 30.000 oseb t.i. lobistov. Ti profesionalci zastopajo interese velikega kapitala in verjemite mi, da to niso tudi naši interesi. Karteli so sicer uradno prepovedani, toda ti vseeno obstajajo. Prejšnje leto je izbil škandal, ko so izdelovalcem avtomobilskih vetrobranskih stekel dokazali kartelno dogovarjanje, pri nas pa je potekala preiskava o podobnem dogovarjanju slovenskih živilskih veletrgovcev. Leto 2008 je zaznamoval škandal v zvezi s podelitvijo prestižne Nobelove nagrade, saj so člani odbora, ki odločajo o "zmagovalcu", tesno povezani z farmacevtskimi družbami in so prejeli številne donacije. Harald zur Hausen je namreč prejel Nobelovo nagrado za medicino, saj je odkril da naj bi HPV (human papilloma virus) bil odgovoren za nastanek raka na materničnem vratu. Britanska farmacevtska družba AstraZeneca pa je razvila cepivo proti temu virusu in je pred kratkim pričela sponzorirati z več milijoni funtov spletne strani Nobelove fundacije ter še druge marketinške akcije te ustanove (Harald zur Hausen je tesno povezan s tem podjetjem). Najbolj žalostno v tej zgodbi je, da je cepivo proti "raku na materničnem vratu" bolj nevarno za življenje žensk, kot pa da bi jih zaščitil pred boleznijo. Vendar je podjetje AstraZeneca s tem cepivom zaslužilo že na desetine milijonov funtov, verjetno pa jim bo denar iz tega naslova pritekal še dolgo časa.
Za veliki kapital ni nikakršnih ovir, lahko vpliva in diskreditira Nobelovo ustanovo, lahko pa sproži vojno v Iraku, ali pa povsod tam, kjer ima svoj interes. In samo največji zaslepljenci lahko še verjamejo, da farmacevtska industrija, ki vsako leto zasluži preko 2.000 milijard evrov (2.000.000.000.000 EUR) ne vpliva na medicino. In prav zaradi njihovih izdelkov vsako leto umre po vsem svetu 20-30 milijonov ljudi. Ne verjamete? Za vas je bolje, da pričnete tej trditvi verjeti, saj je v nasprotnem primeru usoda vašega življenja odvisna zgolj od sreče.
V zadnjem času naši mediji svarijo državljane, naj ne zaupajo internetni prodaji t.i. prehrambenih dodatkov in naj raje zaupajo domačim lekarnam. Seveda ne gre slepo zaupati vsaki trditvi, ki jo zasledite na svetovnem spletu. Toda potrebno se je spomniti problematike, ki se je razvila pred 2-3 leti, ko se je pri nas spremenila zakonodaja o prodaji zdravil, predvsem tistih, ki niso na recept. Lekarniški lobi je takoj zagnal vik in krik, ko se je omenila možnost, da bi aspirin lahko kupovali v navadnih trgovinah. Zakaj? Aspirin je sicer v resnici dokaj nevaren preparat (o tem se molči, sam sem ga sicer brez večje škode redno jemal 20 let!), toda cel trik je v profitu: v ZDA lahko kupite stekleničko aspirina (40-60 tablet) za dolar ali malo več, v naših lekarnah pa 20 tablet navadnega aspirina stane 3 in več evre (5$). torej naši lekarnarji bajno zaslužijo s to priljubljeno tabletko.
Skratka, ko v TV studiu zagledamo kakega zdravnika, ki predava nam nevednežem o koristnosti nekega zdravila, se moramo zavedati, da je ta oseba zgolj PR v službi Velike farmacije, ki je verjetno najmočnejši kartel na Zemlji. Čakalnice pred ambulantami so polne farmacevtskega propagandnega gradiva in to z razlogom.
Članki:
- CODEX ALIMENTARIUS (mednarodni zakon o živilih)
- Idol, ki je navdihnil zločinsko ideologijo nemških nacistov, se je nahajal v ZDA (Rockefeller Trust)
- Fundacija Dr.Rath se bori za ukinitev farmacevtskega monopola nad zdravljenjem. Podpišite peticijo za razpis referenduma v EU! CODEX ALIMENTARIUS (mednarodni zakon o živilih) hoče preprečiti naravno zdravljenje. ZN (WHO, UNICEF,..) v rokah farmacevtskega kartela?!
- Rockefeller, Bill Gates,..."Veliki filantropi?" Ta prispevek bo osvetlil ozadje, zakaj je naša hrana postala zdravju škodljiva in kakšen je prispevek sodobne agroživilske industrije k porastu svetovne revščine. Zakaj je Irak postal 2. največji proizvajalec opija?
Okrog leta 1893 so v Avstro-ogrski monarhiji sklenili, da bi morali v zvezi s hrano postaviti neka pravila, na podlagi katerih bil lahko njihova sodišča v danih primerih presojala. Torej so se ta napisana pravila zasadila v nemško miselnost.
Fritz Ter Meer je bil na Nürnberškem procesu po zaključku 2.sv. vojne spoznan za krivega zaradi zločinov proti človečnosti. Ta človek je bil vodilni menedžer v I.G.Farben, kartel brez katerega vzpon Hitlerja ne bi bil mogoč. Za Reich je ta kartel proizvajal od železniških tirov, do strupenega plina s katerim so morili taborišnike. V Auschwitzu je kartel imel tovarno, ki je obsegala kompleks v velikosti 6.000-ih nogometnih igrišč, delavci pa so na suženjsko delo prihajali kar iz bližnjega taborišča. Čeprav je bil Meer obsojen zaradi genocida in drugih zločinov, je bil obsojen samo na 12 let, že 1957 leta pa so ga izpustili na svobodo. Meer je imel tudi umetniško 'žilico', bil je neke vrste dizajner. Na vhodu v koncentracijska taborišča je bil slogan "Arbeit Mact Frei" (delo osvobaja), ki je bilo remek delo prej omenjenega umetnika. Ko so ga izpustili na prostost, je že l.1963 postal predsednik uprave farmacevtskega giganta Bayer (del bivšega kartela I.G.Farben). Že v zaporu je Meer prišel na genialno idejo in kako leto kasneje je ZN predlagal, da se ustanovi telo pod okriljem te svetovne organizacije, ki bo podalo smernice in standarde na področju prehrane. Ker kdor nadzoruje hrano, ta ima pod kontrolo prebivalstvo. Ustanovljena je bila Trgovska komisija (Trade Commission) in tako je nastal Codex alimentarius. Že l.1962 si je Codex zastavil cilj, da bodo njegovi standardi postali septembra leta 2009 (to je letos) zavezujoči za vse njegove članice
Codex v pravnem smislu ni zavezujoč, podaja zgolj določene standarde, kar je za nas izredno pomembno. Kasneje je ta Codex dobil svoje "otročičke", teh je 17 (za različne kategorije različne podkomisije). Codex financirata WHO in FAO (Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija za prehrano in kmetijstvo), ki sta sestavni del OZN.
Nekateri boste rekli, da farmacevtska industrija ne more biti tako negativna. Na žalost je. K sreči pa lahko vsakdo zlahka razume, zakaj ta industrija škodi milijonom človeških duš. Ne gre za določena zdravila ali določeno družbo, ampak gre za zakonitosti, ki obstajajo v "poslu z boleznijo". Glavne zakonitosti so:
1. farmacija ni "industrija zdravja", ampak je investicijski biznis, ki potrebuje več bolezni in več bolnikov (večje tržišče - večji donos)
2. farmacevtska industrija ima vsako leto več kot 500 milijard dobička
3. je največja prevara v vsej človeški zgodovini: namesto zdravja prinaša še več bolezni
4. z namenom, da zaščiti svoje profite, si na vse kriplje prizadeva, da bi najbolj razširjene bolezni ostale neozdravljive (srčno-žilne bolezni, AIDS, rak,..)
5. glavni produkt te industrije so sintetična zdravila, ki so mednarodno zaščitena s patenti, tako da so njeni profiti lahko maksimalni. Ker pa so lahko patentirane le na novo ustvarjene molekule, potem nam je lahko jasno, zakaj so tako toksične in zakaj toliko ljudi od teh "zdravil" umre
6. izgradnja "industrije bolezni" v zadnjih stotih letih je njenim načrtovalcem prinesla tako enormno velike dobičke, da je danes to postala ena največjih industrijskih in dobičkonosnih panog na vsem svetu
7. farmacevtska industrija je vseskozi del dobička namenila za strateška vlaganja v vse pore družbenega sistema, tako da ima velikanski vpliv na javno mnenje
8. z namenom da prikrije prevaro, ki ima genocidno dimenzijo, porabi dvakrat več denarja za oglaševanje in za podkupnine kot pa za znanstvene raziskave
9. največji sovražnik farmacije so vitamini, mikro-hranila in druge oblike naravnega zdravljenja, saj se jih ne da patentirati. Pol ducata Nobelovih nagrajencev je prejelo to prestižno nagrado zaradi svojih odkritij na področju raziskav vitaminov, kljub temu se vitamini ne uporabljajo za zdravljenje, ampak slednje sloni na patentiranih zdravilih
10. vsaka država se mora sama zase odločiti, ali bo njen zdravstveni sistem ostal neučinkovit ter slonel na farmaciji in na širjenju bolezni, ali pa bo sistem temeljil na učinkovitem naravnem zdravljenju in na preventivi oz. popolni odpravi bolezni
Zlagani posel farmacevtske industrije ni nastal po naravni poti, kar je seveda povsem očitno. Že na samem svojem začetku je bil načrtovan in grajen na organizirani prevari, ki se hrani z življenji vseh ljudi na tem planetu.
Brezskrupulozni arhitekti te največje prevare so našteti spodaj. Ti delničarji kartela proizvajalcev zdravil ( v bistvu "narko-mafija") in njihove lutke v medicini, medijih in politiki, so še danes živi in so odgovorni smrt več ljudi, kot so to do sedaj zahtevale vse vojne, ki so se kdajkoli vodile na Zemlji.
Zgodovina farmacevtskega kartela
1911
Vrhovno ameriško sodišče razsodi, da je John Rockefeller in njegov Trust kriv korupcije, izsiljevanja in nelegalnih poslovnih stikov. Na podlagi te razsodbe je sledila kazen: v tistem času največja korporacija na svetu Standard Oil-Trust, katere lastnik je bil Rockefeller, se je razpustila. Vendar je bil takrat J.R. Že nad vrhovnim sodiščem in ga ta odločitev ni več mogla prizadeti.
1913
Z namenom da zmanjša pritisk javnosti in politike naj in na druge barone-kradljivce, je Rockefeller svoje nelegalno finančno bogastvo preusmeril v Rockefeller Fundacijo, ki jo je ustanovil z namenom, da se izogne plačevanju davkov na svoje nakradeno bogastvo. V trenutku se je spremenil iz tatu v 'filantropa'! Njegova njegova strategija je bila, da preko te fundacije prevzame zdravstveni sistem v ZDA.
Rockefellerjeva Fundacija je bila čelna organizacija za novo globalno zasnovano poslovno združbo Rockefellerja in njegovih pajdašev. Ta novi posel se je imenoval investicije v farmacevtski posel. Donacije njegovega sklada so bile namenjene izključno zdravstvenim šolam (fakultetam) in bolnišnicam, ki so tako postali misijonarji s patenti zaščitenih zdravil, ki so jih razvila novo nastala podjetja.
1925
Na drugi strani Atlantika je v Nemčiji nastal kemično-farmacevtski kartel z namenom, da se zoperstavi pohodu Rockefellerja na globalnem tržišču z zdravili. Nemški kartel I.G.Farben, ki je zaposljeval 80.000 ljudi, so ustanovile multinacionalke kot so Bayer, BASF in Hoechst. Tekmovanje se je pričelo.
1929
Rockefellerjev kartel in IG Farben sta sprejela odločitev, da se celotno svetovno tržišče razdeli na interesne sfere. Za prav tako nezakonito delovanje je bil Rockefeller pred 18 leti obsojen, ko je takrat ameriško tržišče razdelil na "interesne sfere".
1932/33
I G Farben se je odločil, da se izmuzne določilom pogodbe iz leta 1929. Zato je pričel podpirati osebo, ki se je pojavila na nemškem političnem obzorju in ki je obljubljala, da bo vojaško osvojila ves svet. Nemški kartel je pričel z milijonskimi investicijami v to osebo..saj vsi veste, da je bil to Hitler.
Katerokoli državo je Hitlerjev Wermacht zavojeval, je bila njegova prva naloga, da zaseže katerokoli kemično, petrokemično ali farmacevtsko tovarno, in jo brezplačno prenese na I.G.Farben.
1942-45
Z namenom, da IG Farben prevzame celotno svetovno tržišče z zdravili, so svoja novorazvita zdravila preizkušali na zapornikih v koncentracijski taboriščih (Auschwitz, Dachau,..). Plačilo za te "eksperimente" so BASF, Bayer in Hoechst takoj nakazovali na bančne račune izvršiteljev (pripadniki SS) v Švici.
1945
Načrt IG Farben, da bo prevzel svetovno tržišče z zdravili in nafto, so se izjalovili, ko so Nemce premagali zavezniki. Od tega poraza Nemcev so največ pridobili Rockfellerjev trust in Rothschild/J.P.Morgan (VB), saj so dobili korporativne delnice I.G.Farben.
1947
Na Nürnberškem procesu za vojne zločine so sodili tudi 24 menedžerjem BASF-a, Bayerja in Hoechsta. Glavni tožilec je dejal, "da brez I.G.Farben 2.svetovna vojna ne bi bila mogoča".
Poglavitni krivci za smrt 60-tih milijonov ljudi so dobili smešno nizke kazni: najvišja izrečena kazen je bila 12 let zapora. In to velja tudi za tiste šefe, ki so zakrivili strahotne zločine v Auschwitzu. Presenečeni? Niti ne preveč.
Že leta 1944 je Nelson Rockefeller pričel s politično kariero v samem vrhu ameriške oblasti in kasneje postal posebni svetovalec predsednika Trumana. Skratka, v prelomnih časih so Rockefeller prevzelo direktni nadzor nad dogajanji. Sklenili so, da oblikujejo povojno obdobje in porazdelitev svetovnega bogastva.
Nedvomno je imel ameriški State Department izreden vpliv na Nürnberško sodišče, zato se ne gre čuditi nizkim zapornim kaznim izrečenim vodilni šefom I.G.Farben kartela in prenosu njihovih delnic na Rockefellerjev trust. S tem je družina Rockefeller dobila nadzor nad nafto in nad farmacijo po skoraj celemu svetu.
1949
Ustanovitev ZR Nemčije. To je bilo prvič v vsej zgodovini, da so napisali ustavo in zgradili družbo, ki bo predstavljala trdnjavo za investicije v farmacevtski posel - transatlantska izpostava interesov Rockefellerjeve družine.
V roku nekaj let so obsojeni vodilni možje I.G.Farben prišli iz zapora in zasedli svoja stara vodilna mesta. Fritz Ter Meer, ki je bil zaradi zločinov v taborišču Auschwitz obsojen na 12 let zapora, je že l.1963 postal predsednik uprave največje nemške farmacevtske multinacionalke Bayer!
1945-49
Vloga bratov Rockefeller ni bila omejena zgolj na pridobitev monopola nad nafto in farmacijo. Potrebovali so tudi politični načrt. Že leta 1945 so v San Fransiscu pod vplivom bratov Rockefeller ustanovili Združene narode. Uporabili so ukano, da zgolj peščica držav (med njimi 3 največje izvoznice zdravil) obvladuje preostalih 200 držav.
Združeni narodi, ki naj bi si prizadevali za mir na svetu, so ustanovili podorganizacije, kot sta to Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna trgovinska organizacija, ki so kmalu postale zaščitnice interesov naftne in farmacevtske industrije.
*Naj na tem mestu povem še prikupno zgodbico. Rockefeller je ZN daroval zemljišče v New Yorku, kjer je kasneje zrasla svetovna poznana stolpnica, danes sedež UN. Rockefeller je bil namreč kupil sklenjen kos zemljišč , ki so se nahajala v zanemarjenem pristaniškem predelu NY, zato je bila njihova tržna cena izredno nizka. Parcela, ki jo je tako širokogrudno "podaril" ZN, se je nahajala v samem središču njegovih zemljišč. Ko se je razvedelo, da bo na tem mestu zgrajen sedež ZN, je cena okoliških zemljišč neznansko poskočila. Tako je Rockefeller s svojim "darilom" znova mastno zaslužil!
1963
Vlada farmacevtske "banana" republike Nemčije je vložila neznanski napor, da uspe preko ZN zaščititi interese Rockefellerjeve družine. Z izgovorom, da je njen namen zaščititi potrošnike, je nemška vlada sprožila gonjo proti zdravljenju z vitamini in naravnim zdravljenjem na splošno, ter na tak način propagirala zdravljenje, ki temelji zgolj na patentiranih zdravilih. To traja že 4 desetletja. Cilj takega početja je povsem jasen: preko ZN vsem njenim članicam prepovedati zdravljenje, ki bi lahko ogrozilo interese farmacevtskega kartela.
Ker je tržišče investicij za farmacijo bolezen, farmacija načrtuje zdravila usmerjena zgolj v lajšanje posledic bolezni, samih vzrokov pa niti ne poskuša pozdraviti. Strategija vsebuje tudi načrt, kako širšim množicam preprečiti dostop do informacij o koristnosti in učinkovitosti naravnega zdravljenja. Z nevednim ljudstvom je namreč najlažje manipulirati. Zakonodaje različnih držav ščitijo monopol farmacevtskih gigantov in njihovih izredno toksičnih zdravil, ki so neučinkovita in povzročajo bolezen ter smrt bolnikov v genocidnih razsežnostih, s tem pa so milijarde ljudi prikrajšani za naravno zdravljenje.
Linus Pauling in drugi eminentni znanstveniki so odgovorni za to, da so vrata znanju še vedno odprta, da širijo resnico o koristnosti zdravljenja z vitamini in drugimi naravnimi načini zdravljenja. Brez njih, bi bila ta vrata že zdavnaj popolnoma zaprta in bi vsi mi živeli v zaporu zdravstva, ki bi ga strogo čuvali pazniki v službi farmacije, politike in medijev.
Linus Pauling je tudi zaslužen, da je zaznal pomembnost mojega raziskovalnega dela na področju vitaminov in kardiovaskularnih bolezni že pred mnogimi leti.
1990-92
To obdobje se bo zapisalo kot začetek konca farmacevtskega biznisa z boleznijo. V nizu znanstvenih člankov, ki so bila objavljena (pri nekaterih je na moje vabilo sodeloval tudi L. Pauling kot soavtor člankov), sem lahko identificiral pomanjkanje mikro-hranil kot poglavitni vzrok pri boleznih, kot so infarkt, visok krvni pritisk, diabetes, rak in pri drugih bolezni povezanih s kompromitiranim imunskim sistemom (npr.AIDS).
Bil sem podoben Sherlocku Holmesu, ki je korak za korakom odkrival pravi vzrok bolezni. Odkril sem tudi, da je to znanje bilo namenoma prikrivano milijonom bolnikov po celem svetu z izključno enim namenom, da koristi nenasitnemu pohlepu posla z boleznijo.
Dr.Rath
*Op.prev.
Poziv k podpisu Iniciative za razpis evropskega referenduma (dvojni klik na povezavo) [www.eu-referendum.org]
Zgodbo o preobrazbi Rockefeller kartela v 20-tih letih prejšnjega stoletja smo že spregovorili. Pred kratkim pa se je ustanovitelj Microsofta Bill Gates (še vedno najbogatejši človek na svetu) pridružil (skupaj s svojo soprogo) Warrenu Buffetu in v svojo fundacijo vložil preko 30 milijard $. Po temeljitem preučevanju problemov s hrano v revnih državah, je pričel s svojim programom, ki naj bi izkoreninil lakoto predvsem v Afriki. Po njegovih izjavah se je pri tem zgledoval po podobni akciji "Zelena revolucija", ki so jo po koncu 2.sv. vojne sprožili Rockefellerjevi. Da se nekoliko pobližje seznanimo z "uspehi" Zelene revolucije, se moramo vrniti 50 let nazaj v zgodovino.
Rockefellerjeva fundacija je že bila prisotna v Mehiki, Indiji, ter še v mnogih drugih revnih državah. Zato so projekt tam tudi pričeli sprovajati, vodja pa je bil Nobelov nagrajenec za agronomijo Norman Borlaug. Vse skupaj je bila še ena ukana bratov Rockefeller, ki je na tak način vzpostavila kontrolo nad agro-biznisom. H.Kissinger je nekoč dejal: " če nadzoruješ nafto, potem obvladuješ državo, če obvladuješ hrano, potem nadzoruješ prebivalstvo."
V tem agro-biznisu je Rockefeller fundacija financirala raziskave razvoja genetskega inženiringa rastlin in živali. Največji uspeh Zelene revolucije je bil prodor novih rastlinskih hibridov na novo nastala tržišča. Hibridi imajo namreč to lastnost, da se težko razmnožujejo. Normalne rastline imajo semena, ki so podobne semenom 'svojih staršev', pri hibridih pa je takega semena dosti manj kot pri prvi generaciji. To pomeni, da morajo poljedelci seme za setev vsako leto na novo kupiti. Pomembno je tudi dejstvo, da se je na tak način skrčil krog prodajalcev semen, torej so se poljedelci vezali zgolj na enega ponudnika (ni konkurenčnosti dobaviteljev). Patentirani hibridi so bili v lasti peščice multinacionalk, kot sta to DuPont in Monsanto, ki so kasneje pričele z gensko revolucijo.
Z uveljavitvijo skrbno načrtovane ameriške agrarne tehnologije se je v agrarni-biznis vključila še farmacevtsko-naftna industrija, ki je proizvajala zaščitna sredstva in umetna gnojila.
Kmetovalci so bili prisiljeni kupovati semena za setev, zaščitna sredstva in umetna gnojila. Ker tega denarja niso imeli, so si ga morali izposojati v bankah. Za večino iskalcev posojil so bila vrata bank zaprta, zato so se morali obrniti na ulične ponudnike posojil, ki so imeli neprimerno višjo obrestno mero. Ker so bile krediti predragi,so bili kmalu prisiljeni zemljo pod ceno prodati in zapustiti svoje domove. Večina propadlih kmetovalcev je končala v bednih predmestjih velemest, kjer so iskali delo. Ta velikanska vojska novonastalih revežev danes služi kot poceni delavna sila globalnega gospodarstva.
Še ena posledica Zelene revolucije: z namenom, da se poveča pridelek velikih obdelovalnih površin, ki služijo za intenzivno poljedelstvo, so vlade pričele graditi jezove na rekah za velike namakalne sisteme, večinoma financiranih s posojili Svetovne banke. To je dodatno vplivalo na izgubo zemlje in posledično na razseljevanje domačega prebivalstva.
T.i. Zelena revolucija se je zaradi uporabe ogromnih količin herbicidov, pesticidov in umetnih gnojil spremenila v 'Kemično revolucijo'.
AGRA je Zveza za zeleno revolucijo v Afriki (The Allaiance for Green Revolution in Africa) in je v bistvu združena akcija Rockefellerjeve Fundacije in Gates Fundacije. Predsednik AGRA je nihče drug kot bivši sekretar ZN - Kofi Annan. Ostali člani uprave so vsi prekaljeni mački iz Rockefeller fundacije in Svetovne banke.
Glavni namen AGRA je uporaba genetsko spremenjenih kulturnih rastlin za dosego boljšega pridelka. Toda genetsko spremenjene rastline so se že izkazale za velik "kiks", saj so se mnogi rastlinski škodljivci že prilagodili "novim" kulturam in ponekod so se te rastline izkazale za slabši izbor, saj so pridelki slabši od prejšnjih. Interes ZDA je, da bi gensko spremenjene rastline pričele zavzemati glavno vlogo v sodobnem kmetijstvu. Eden največjih tovrstnih projektov poteka v okupiranem Iraku, saj so ZDA preko marionetne iraške vlade dosegle, da morajo poljedelci uporabljati v glavnem genetsko spremenjene kulturne rastline. Na tak način, bi morali kmetje vseskozi plačevati pravico do uporabe patentiranih rastlinskih semen. Ker pa iraški kmetje nimajo denarja za plačevanje "davka" ameriškim korporacijam, so prej tradicionalno poljedelstvo opustili, pričeli pa so saditi mak. In sedaj pridemo do največjega paradoksa (?) - dve okupirani državi sta največji proizvajalki opija (daleč na 1.mestu je Afganistan, 2.mesto pa že zavzema Irak, čeprav v tej deželi nikdar niso gojili maka). Posel z opijem v Iraku je prevzela najbolj "prijateljska" organizacija Američanov - Al Kaida!!!
Gates in Rockefeller fundaciji, skupaj z norveško vlado in še z nekaterimi družbami (Monsanto), ki se ukvarjajo z genetsko spremenjeno hrano, so zgradili na otoku Svalbard (1.100 km oddaljen od Severnega tečaja in je del Spitzbergovega otočja) trezor z nekaj milijoni vrst semen iz celega sveta. V skalovju skritemu trezorju bodo pod orožjem hranili semena, ki pomenijo preživetje prebivalstva celotne Zemlje. Zakaj? Kakšen je 'Veliki načrt' te združbe? Za odgovor moramo postaviti naslednje vprašanje: kdo potrebuje ta semena? Tisti, ki spreminjajo osnovne značilnosti naravnega ali semena spremenjenega po naravni poti s križanjem kultur. Scenarij za tak ukrep je povsem logičen - ker se ne ve, kakšne učinke ima genetsko spremenjeno seme v daljšem obdobju, se lahko zgodi, da po vsem svetu prevladalo tovrstno seme in v primeru, da se cel sistem sesuje, potem bo potrebno znova razviti (razmnožiti) "staro" seme. In to seme bo v lasti teh fundacij oziroma teh oseb. Ali ni to podobno nekaterim znanstveno-fantastičnim hollywoodskim filmom?
Glede na pretekle izkušnje z družinami kot so Rockefeller, Carnegie, Harriman, in ostalimi, pa se vsiljuje še eno vprašanje: ali je GMO (genetsko spremenjeno rastlinsko seme) biološko orožje prihodnosti?
- Epicyt je manjša biotehnična družba z domicilom v Kaliforniji, ki je l.2001 oznanila, da je razvila genetsko spremenjeno koruzo, ki sterilizira moške, če je ti zaužijejo. Kasneje je to podjetje podpisalo joint-venture pogodbo o uporabi njenega znanja z družbami DuPont in Syngenta, ti dve družbi sodelujeta pri projektu na otoku Svalbard (Bill Gates&co.)
*
WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) je v 90.-tih sprožila akcijo - milijone žensk (15- 45 let starosti) iz Nikaragve, Mehike in Filipinov naj bi cepili proti tetanusu (?!). Zakaj samo ženske, ali so moški na to infekcijo imuni? Seveda ne, možnosti za okužbo (npr. poškodba z zarjavelim žebljem) so povsem enake. In prav tako vprašanje so si ga zastavili člani katoliške organizacije "Comite Pro Vida de Mexico". Cepivo so temeljito raziskali in ugotovili, da vsebuje človeški hCG (human Chorionic Gonadotrophin) - naravni hormon, ki v kombinaciji s prenašalcem toksičnega tetanusa stimulira protitelesca, in v primeru, da ženska zanosi, doživi spontani splav. O tej možnosti cepljene ženske niso obvestili. Kasneje je prišla cela resnica na dan: že na začetku 70.-tih let je Rockefellerjeva fundacija, skupaj z Rockefeller Population Council, Svetovno banko in Nacionalnim inštitutom ZDA za zdravje, sprožila 20 let trajajoč projekt razvoja cepiva, ki sproži abortus pri ženskah, in naj bi se skril v cepivo proti tetanusu. Ta projekt je podprla tudi norveška vlada (>>Svalbard)! Ali je to zgolj naključje? Med letoma 2001 - 2004 je ameriška zvezna vlada namenila 14,5 milijard $ za razvoj bio-orožij. Preko 300 znanstvenih inštitutov in 12.000 oseb ima dostop do patogenov, ki se jih lahko uporabi za biološko orožje. Seveda je ves ta potencial financiran v "obrambne" namene.
(F.William Engdahl: Seeds of Destruction)
Leta 1922 je Lothrop Stoddard, akademik s Harvarda in v tistih časih vodilni strokovnjak za demografijo, izdal knjigo: "The Rising Tide of Color against White World Supremacy" ("Naraščujoča plima obarvanih grozi beli dominaciji sveta"). Knjigo lahko postavimo ob bok tisti bolj poznani - "Mein Kampf".
1931 - Portoriko
Dr. Cornelius Rhoads, ameriški patolog, je v Portoriku izvajal eksperiment, ki ga je financiral Rockefeller Institute for Medical Investigations. Rhoads je namenoma okužil domačine z rakom in kasneje je 13 oseb zaradi tega umrlo. Čeprav so portoriške oblasti odkrile škandal, je dr.Rhoads v ZDA nadaljeval svojo uspešno kariero in je postal celo član Ameriške komisije za atomsko energijo. Rhoads je bil odgovoren tudi za eksperimente z radioaktivnim sevanjem, pri katerih je za poskusne zajce uporabil zapornike, paciente bolnišnic in vojake. Ameriško združenje za raziskovanje raka je dr.Rhoadsu podelila priznanje s tem, da je nagrado za izjemne dosežke na področju raziskovanja raka poimenovala prav po njem.
1932 - Tuskegee, Alabama
U.S. Public Health Service (Javni zavod za zdravje ZDA) je leta 1932 v kraju Tuskegee (Alabama) začela s klinično študijo T'uskegee Study of Untreated Syphilis in the Negro Male' (Študija o nezdravljenemu sifilisu pri črnski moški populaciji) z namenom, da ugotovijo 'naravni razvoj' bolezni, če se ta ne zdravi. Izbrani črnci so bili v glavnem nepismeni nabiralci bombaža. V tistem času je bilo zdravljenje sifilisa zelo nevarno/toksično. In čeprav je čez 10 let penicilin omogočal učinkovito zdravljenje te spolne bolezni, se je eksperiment nadaljeval še nadaljnih 40 let, dokler zadeva ni bila objavljena v medijih. "Študijo" so ukinili v enem dnevu. Šele l.1997 se je predsednik Clinton osmim preživelim žrtvam opravičil v imenu ZDA. Kdor je gledal inavguracijo novega ameriškega predsednika Obame, je lahko v častni loži opazil tudi prej omenjene žrtve.
Tuskegee Experiment je zahteval preko 400 žrtev (v študijo je bilo vključenih 399 oseb, 14 dojenčkov pa se je rodilo že s sifilisom).
1935 - "Pellagra Incident"
Potem, ko je v ZDA umrlo na milijone ljudi zaradi pelagre, je U.S. Public Health Service končno priznal, da je povzročitelj te bolezni pomanjkanje niacina (vitamin B3). Ker je pelagra prizadela predvsem revno populacijo, je omenjena ustanova kar 20 let puščala to bolezen nezdravljeno.
Intimna prijateljica družine Rockefeller, ustanoviteljica Planned Parenthood International, je l.1939 v Harlemu ustanovila "The Negro Project" z ciljem, "da se izkorenini črnska populacija".
1940 - jetnišnica v Čikagu
400 zapornikov so namerno inficirali z malarijo, da bi preizkušali nova zdravila. O tem eksperimentu je bilo govora tudi na nuernberškemu procesu po zaključku 2.sv.vojne, ko so se nacisti zagovarjali za svoje početje v koncentracijskih taboriščih in se primerjali z Američani.
Seznam podobnega neetičnega ravnanja se bi lahko še dodatno razširil, saj tudi današnji čas ni imun proti taki "znanosti". Naj omenim zgolj dogodek iz 1990.leta, ko so v Los Angelesu 1.400-tim šest mesečnim dojenčkom črnske in hispano populacije namenoma dali nepreverjeno cepivo proti ošpicam. Seveda starše o tem niso obvestili.
Kakšna je prava resnica o izvoru AIDS-a, pa je še nedokončana zgodba, ki pa je v tesni povezavi s cepljenjem proti hepatitisu B.
(N.J.) |
Codex alimentarius
Prispeval/a: Yoda dne ponedeljek, 19. oktober 2009 @ 09:47 CEST
Codex alimentarius
Prispeval/a: Sonja Ličof dne torek, 20. oktober 2009 @ 20:26 CEST
Da naj bi ta zakon sprejeli zavoljo velike skrbi za zdravje ljudi, temu najbrž ne verjame nihče. Pa vendar imamo ljudje še vedno varljiv občutek, da vse to ne bo spremenilo našega dosedanjega življenja. Kaj kmalu in vedno bolj bomo imeli možnost spoznati, da to na žalost ne drži. Vse to, o čemer zaenkrat samo še beremo, bo vedno bolj postajalo del našega vsakdanjega življenja, če ne bomo prenehali spati in bomo končno začeli ukrepati.
Čeprav smo na to v veliki meri že pozabili in čeprav se mnogi trudijo, da bi šlo še bolj v pozabo, pa vendarle drži: Človek je del narave in to nikoli ne bo prenehal biti. Ljudje se sicer lahko odtujimo od narave, lahko tudi pozabimo nanjo, toda kljub temu ne bomo prenehali biti del nje. Takšna odtujitev nas samo pripelje do tega, da postanemo vse bolj nezadovoljni in nevrotični, vse bolj bolni, vse te reakcije pa samo dokazujejo to, kar mnogi hočejo pozabiti, da človek samo v sožitju z naravo lahko postane zdrava in celovita osebnost.
Prav zato so bili naši pradedje veliko bolj zdravi kot smo mi danes, saj so živeli v sožitju z naravo. Pridelovali so zdravo hrano, saj še niso hlepeli po dobičku in zato niso izkoriščali zemlje. Zdravili so se z naravnimi zdravili, saj sintetičnih še ni bilo veliko, in bili so zdravi. Spomnimo se tega, pomislimo na to in ne pustimo se zazibati v sladko udobje. Prav tako ne dopustimo, da bi nas zajelo malodušje ali občutek nemoči. Zavedajmo se - zelo močni znamo biti, vedno, kadar to res hočemo.
Codex alimentarius
Prispeval/a: ayana dne torek, 20. oktober 2009 @ 23:50 CEST
Vsak naj se vpraša, do kdaj bom odvisen od....in še marsikaj!
Tukaj v tem kontekstu se lepo " ukomponira teorija recesije" kot košček mozaika, da se sklede celotni krog!
Codex alimentarius
Prispeval/a: Sonce dne ponedeljek, 2. november 2009 @ 15:23 CET
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja, da je vsebina verižnega pisma o Codex Alimentarius, ki se je pred dnevi pojavila v slovenski javnosti, neresnična in zavajajoča. V Sloveniji, ki je članica EU, veljata evropska in slovenska zakonodaja s področja varne hrane, ki določata splošna načela in zahteve za zagotavljanje varne in kakovostne hrane.
Codex Alimentarius je zbirka pravno neobvezujočih mednarodnih standardov za živila, katerih namen je varovanje zdravja ljudi in varstvo interesov potrošnikov, vključno z dobrimi poslovnimi običaji v mednarodnem prometu z živili. Codex Alimentarius po 31. 12. 2009 ne bo postal pravno obvezujoč in v Sloveniji bodo veljali enaki standardi varne hrane, kot veljajo danes.
Standardi Codex Alimentarius so mednarodni standardi za živila, smernice, priporočila in dobre prakse, namenjene pridelovalcem in predelovalcem hrane, državnim organom ter potrošnikom. Ti standardi so uveljavljeni na področju Svetovne trgovinske organizacije kot mednarodna merila za varnost živil.
To so minimalni standardi, katerim morajo ustrezati živila, da je zagotovljena ustrezna raven varovanja zdravja ljudi in interesov potrošnikov ob upoštevanju raznolikosti pri preskrbi na svetovnem trgu.
V državah članicah Evropske unije veljajo splošna načela in zahteve živilske zakonodaje EU, ki zagotavljajo varno hrano in so v določenih delih celo strožja od standardov Codex Alimentarius. Ker je EU uvoznica in izvoznica hrane, je pomembno, da so z evropsko zakonodajo v največji možni meri usklajeni tudi Codex standardi.
Evropski industriji ti standardi poenostavljajo mednarodno trgovanje in povečujejo konkurenčnost na svetovnem trgu, evropskim potrošnikom pa zagotavlja, da tudi živila, uvožena iz tretjih držav, ustrezajo zahtevam evropske živilske zakonodaje.
S tem namenom na zasedanjih Codex Alimentarius komisije in nekaterih komitejev sodelujejo tudi Evropska komisija, države članice EU in med njimi tudi Republika Slovenija. Na zasedanjih komitejev, ki obravnavajo za EU pomembna področja, po priporočilih Sveta EU sodelujejo predstavniki vseh držav članic.
Ob odločanju o vsebinah Codex Alimentariusa glasuje vsaka država posebej, države članice EU na zasedanjih načeloma zastopajo enotna stališča, ki jih predhodno uskladijo na sestankih delovnih skupin na Svetu EU v Bruslju.
Stališče EU in Republike Slovenije je, da morajo biti vsi standardi, ki obravnavajo varnost živil, znanstveno utemeljeni, kar vključuje oceno tveganja. Zagotoviti je treba ustrezno raven informiranja potrošnikov in preprečiti negativne vplive na varnost hrane na svetovnem trgu.
EU si prizadeva za vključitev zahtev evropskih standardov v Codex Alimentarius standarde, kar bi okrepilo nadzor nad živili vzdolž celotne prehranske verige ter pravočasen pretok informacij o varnosti živil in možnih tveganjih na svetovni ravni. Codex Alimentarius je učinkovito sredstvo, s katerim lahko EU in države članice vplivajo na globalno oskrbo z varno hrano.
Codex Alimentarius komisija, ki je skupni organ Organizacije za hrano in kmetijstvo in Svetovne zdravstvene organizacije pri Združenih narodih, je bila ustanovljena z namenom oblikovanja mednarodnih standardov za varnost in kakovost hrane že leta 1961. Danes ima 183 članov s celega sveta. Navedba, da so »leta 1994 poskušali uvesti Codex v ZDA«, kasneje pa tudi v Evropi, torej ne drži.
Codex Alimentarius standardi lahko služijo kot mednarodna referenca državam, ki spreminjajo obstoječo ali pripravljajo novo zakonodajo ter so v pomoč predvsem manj razvitim državam, ki nimajo predpisanih lastnih standardov za varno hrano.
Codex Alimentarius komisija enkrat letno na zasedanju odloča o vsebinah, sprejetih na posameznih Codex Alimentarius komitejih. Na zasedanju se potrdijo ali zavrnejo predlogi standardov in sorodnih tekstov, popravki oziroma dopolnitve postopkovnega priročnika ter program dela. Postopek sprejemanja Codex standardov je dolgotrajen, saj zahteva soglasno potrditev vseh 183 članov, in vključuje 8 stopenj sprejemanja.
Glede gensko spremenjenih živil je na Codex Alimentarius v obravnavi Predlog priporočil za označevanje živil, pridobljenih z genskim inženiringom. Po skoraj 20-letni obravnavi je stališče Evropske unije jasno: standard Codex Alimentarius za označevanje živil je treba dopolniti in objaviti smernice za označevanje živil in njihovih sestavin ter krme, pridobljene z genskim inženiringom.
V EU in tudi Sloveniji je namreč treba vsa gensko spremenjena živila in krmo označevati skladno z evropsko in nacionalno zakonodajo. Izdelki morajo biti označeni z navedbo „ta proizvod vsebuje gensko spremenjene organizme“ ali „ta proizvod vsebuje gensko spremenjeni [ime organizma(-ov)]“.
Prav tako Codex Alimentarius ne predpisuje, da bi morala biti sadje in zelenjava obvezno obsevana. Codex Alimentarius v svojem standardu za označevanje zahteva obvezno označevanje obsevanih živil, in sicer kot pisno navedbo ali mednarodni simbol, ki morata biti navedena v neposredni bližini imena živila.
V EU je v skladu z veljavno zakonodajo dovoljeno obsevati le posušena aromatična zelišča, začimbe in vrtna zelišča. Vsako živilo, ki je bilo obsevano, mora biti ustrezno označeno, in sicer »obsevano« ali »obdelano z ionizirajočim sevanjem«.
Uporaba rastnega hormona je v EU in Sloveniji izrecno prepovedana v skladu z Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti in Pravilnikom o prepovedi uporabe določenih snovi s hormonskim ali tireostatskim delovanjem in beta-agonistov v živinoreji.
Razprava o dovoljeni uporabi rastnih hormonov poteka na zasedanjih Codex Alimentarius komisije že desetletje in države članice EU nasprotujejo uveljavitvi mednarodnega standarda, ki dovoljuje njihovo uporabo. Dejstvo je, da uporabo rastnega hormona dovoljujejo na primer v ZDA.
Codex Alimentarius ne prepoveduje ekološkega kmetovanja, kot je zapisal avtor pisma. Že leta 1999 je Codex Alimentarius objavil Standard za pridelavo, predelavo, označevanje in trženje ekološko pridelane hrane, ki se posodablja, skladno z razvojem znanosti in tehnologije. EU podpira izmenjavo informacij na področju ekološke proizvodnje, poskrbeti pa je treba za varstvo potrošnikov pred zavajanjem.
* * *
Dodatne informacije o Codex Alimentariusu, Codex Alimentarius komisiji in Codex Alimentarius komitejih, razporedi zasedanj, poročila, uradni standardi idr. so dostopni na spletni strani...
Codex alimentarius
Prispeval/a: Sonce dne nedelja, 20. december 2009 @ 21:59 CET
Pošiljamo odgovor na vaš dopis, ki vključuje različna področja živilske zakonodaje in standarde, vezane na varnost in kakovost hrane.
V Republiki Sloveniji, ki je članica EU, velja evropska zakonodaja, ki zagotavlja nemoteno delovanje notranjega trga. Uredbe so neposredno veljavne v vseh državah članicah, določeno fleksibilnost pa omogočajo tudi nacionalni predpisi, ki ne smejo ovirati prostega pretoka blaga. Veljavna zakonodaja je dostopna na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za zdravje.
Države članice EU sodelujejo na zasedanjih Codex Alimentarius, kjer zastopajo enotna stališča, skladna z obstoječo zakonodajo in usklajena na pripravljalnih sestankih delovnih skupin na Svetu EU v Bruslju. Načeloma zagovarjajo fleksibilen pristop ob upoštevanju dejstev, da so predlagane vsebine skladne z obstoječo evropsko zakonodajo, zagotavljajo ustrezno raven informiranja potrošnikov ter ne vplivajo negativno na varnost hrane na svetovnem trgu.
Codex Alimentarius komisija, ki je skupni organ Organizacije za prehrano in kmetijstvo in Svetovne zdravstvene organizacije pri Združenih narodih, je bila ustanovljena z namenom oblikovanja mednarodnih standardov za varnost in kakovost hrane že leta 1961. Danes ima 183 članov s celega sveta. Delovanje Codex Alimentarius komisije je natančno opisano v Postopkovnem priročniku (Procedural Manual, 18th edition), ki je dostopen na spletni strani Codex Alimentarius. Postopkovni priročnik v poglavju »Splošna načela Codex Alimentariusa« med drugim določa:
1. člen: Publikacije Codex Alimentarius so namenjene pripravi in odobritvi definicij in zahtev za živila z namenom harmonizacije in poenostavitve mednarodnega trgovanja.
3. člen: Codex standardi in sorodni teksti niso nadomestek ali alternativa nacionalni zakonodaji. Zakonodaje posameznih držav in predpisani upravni postopki vsebujejo določbe, ki morajo biti izpolnjene.
5. člen: Članice Codex Alimentarius komisije so odgovorne za posredovanje novih znanstvenih in drugih informacij, pomembnih za upravičeno revizijo obstoječih Codex standardov in sorodnih tekstov, ustreznim komitejem.
Codex standardi niso pravno zavezujoči za uporabo na evropskem trgu in tako kot UNECE standardi veljajo le kot priporočila za uporabo. Za vse države članice v Evropski Uniji so tržni standardi za sadje in zelenjavo, določeni v Uredbi Komisije, neposredno zavezujoči za uporabo. Uredbe Komisije nastajajo na ta način, da v svoj pravni red harmonizirajo mednarodne standarde ter jih tudi na predlog držav članic EU preoblikujejo in prilagodijo svojim potrebam.
Uredbe Komisije za tržne standarde veljajo za vse faze trženja, kar pomeni od mesta pridelave, preko distribucijske verige, pakiranja in sortiranja, do mesta maloprodaje neposredno za potrošnike. Preko ustreznega označevanja (klasifikacija, poreklo, ...) je potrošnik informiran o kakovosti določenega pridelka.
WTO/SPS sporazum v 1. odstavku 3. člena "Harmonizacija" pravi sledeče: "Da bi sanitarne in fitosanitarne ukrepe harmonizirali na čim širši osnovi, članice svoje sanitarne in fitosanitarne ukrepe pripravljajo na podlagi mednarodnih standardov, smernic ali priporočil, če so na voljo, razen če je v tem sporazumu drugače določeno zlasti v tretjem odstavku.", v 3. odstavku istega člena pa "Članice smejo uvajati ali ohranjati sanitarne ali fitosanitarne ukrepe, ki pomenijo večjo raven sanitarne ali fitosanitarne zaščite, kot bi bila dosežena z ukrepi, ki temeljijo na ustreznih mednarodnih standardih, smernicah in priporočilih, če je to znanstveno utemeljeno ali kot posledica ravni sanitarne ali fitosanitarne zaščite, ki jo članica določa kot ustrezno v skladu z ustreznimi določbami od prvega do osmega odstavka 5. člena.".
WTO/SPS sporazum torej države članice WTO spodbuja, da svoje ukrepe harmonizirajo z mednarodnimi standardi, smernicami in priporočili (in sicer z namenom olajšanja mednarodnega trgovanja) vendar pa jim hkrati daje možnost sprejeti nacionalne ukrepe, ki se od mednarodnih standardov, smernic in priporočil razlikujejo.
Blaža Nahtigal
Codex alimentarius
Prispeval/a: stojči dne torek, 22. december 2009 @ 16:26 CET
---
stojči