Skozi ta vrata sta me popeljali terapevtka Majda Valentinčič in zdravnica Katarina Velikonja na delavnici Nove poti do zdravja.
Za uvod sta moji današnji sogovornici razmišljali takole. "Življenje je dar, ki ga je vredno živeti in ga polno okušati v vseh odtenkih. Proces zavedanja je način, kako naša zavest vstopa v vse kotičke našega bitja. Če naše zavedanje ostane na ravni uma in čustev, je naše izražanje omejeno in nam onemogoča zdravo komunikacijo z okoljem.

Naše bitje se namreč izraža tudi v načinu dihanja, gibanja, govora, ... Leto in pol smo se terapevti iz Essentie kot tim posvečali nastanku terapevtske metode za psihoenergijsko integracijo, ki je utemeljena na povezanosti telesa, diha in zavesti. V to raziskovanje smo se podali z namenom, da ljudem približamo tehniko, s katero lahko kot polno zavedajoče se bitje globlje vdihnemo vase življenje. Tako je nastala naša Tehnika odpiranja petih vrat, ki jo predstavljamo in učimo na že omenjeni delavnici."

Ste skupina svetovalcev in terapevtov, ki se že dlje časa ukvarja s svetovanjem na področju osebne rasti in zdravega načina življenja. Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za povsem novo smer?
Skozi leta našega delovanja se trudimo prisluhniti potrebam ljudi in iščemo načine, ki bi jim omogočili, da se izvijejo iz začaranega kroga svojih stisk in težav. Razbiranje prave narave njihovih težav iz avre ali če hočete vpogled v psihoenergijsko dogajanje pri posamezniku nam omogoča, da jim pomagamo vzpostaviti stik s tistimi deli njih samih, ki so se jim odtujili. Tu imam v mislih odnos do sebe, odzivanje na neprijetne okoliščine, boleče izkušnje ali potlačitve, ki pa vseeno vstopajo v naše bitje - in če ne drugače, se izražajo v neželenih (in s tem motečih ali vsaj ovirajočih) mišičnih napetostih in gibih. Zanimivo je, da prav te napetosti ovirajo pretok energije po telesu in da se iz njih čez čas rade izcimijo različne zdravstvene težave in bolezni.

Velik pomen dajemo učenju Tehnike zdravilnega diha in odpiranja petih vrat, s katero se ponovno vzpostavi pravilna povezava med našim telesom in našo notranjostjo - preko gibanja in dihanja. Dejstvo je, da se dihalnih in gibalnih tehnik ne da uspešno naučiti iz priročnikov, niti nas vanje ne more uvesti učitelj, katerega učenje je zasnovano zgolj na nivoju zunanje forme. Ne učimo torej mehanskih vzorcev. Dih in gib sta sredstvo, s katerim se na poseben način približamo sebi, se pričnemo zavedati sebe in sveta okoli nas.

Tudi iz svojih izkušenj bi lahko rekla, da je zelo pomembno biti v stiku s svojim telesom in se zavedati dogajanj v sebi.
Zelo pomembno. Namreč, telo je ogledalo naše duševnosti, uma in duhovne biti, vse to se zrcali v njem – kakršnakoli čustvena napetost, mentalno naprezanje, zaskrbljenost se pokaže kot napetost v določenih delih telesa, zakrčenost mišic. Samo spomnimo se na boleč vrat, pa kako “trdi” smo, ko se znajdemo v negotovih okoliščinah. In vsak od nas ima svojo šibko točko, predel telesa, kjer se napetost nabira. Sprva pritajeno in v tej fazi se je običajno ne zavedamo, vendar sčasoma občutimo nelagodje v trebušnem predelu, zategnjeno grlo, tiščanje v prsih, mišični krč, glavobol, …

Torej je del telesa, kjer občutim napetost, njegova šibka točka? Pomeni, da sem tam še posebej občutljiva?
Da. Tisti del je še posebej nagnjen k obolevanju, ker je neprestano pod udarom energij, ki pritekajo tja iz področij, kjer jih nočemo “videti”, ali pa jih ne moremo, ne znamo pravilno uporabiti. Pogost primer kopičenja energije je nepravilno izražanje jeze. Že stari Grki so modro rekli, da je umetnost znati se razjeziti ob pravem času, na pravo osebo in na pravilen način. Če nam to ne gre, se napetost največkrat kopiči v predelu jeter in žolčnika in se materializira v obliki žolčnih kamnov. Po statistiki sodeč so k temu bolj nagnjene ženske, vendar moški niso izjema, samo mehanizmi so pri njih nekoliko drugačni.  

Očitno se to res pogosto dogaja. Prav tu me večkrat tišči. Kako si lahko pomagam?
Pričniva z dihanjem. Dih je lahko prost in kroži skozi nos in usta, se po dihalnih poteh spusti do pljučnih mešičkov in pri tem izdatno sodeluje tudi prepona, naša največja dihalna mišica. Kadar smo pod stresom, ne dihamo tako, dih je omejen le na del dihal in količina izmenjanega zraka je manjša. Ni zanemarljivo, da tisti, ki tožijo nad nenehno utrujenostjo, izčrpanostjo in nejevoljo, nezavedno omejujejo dih. V vašem primeru opažam, da pri dihanju zelo malo uporabljate prepono, to pa pomeni, da si v predelu pod njo, to je na področju prebavnih organov, "jemljete podporo".

Če sem prav razumela, si po vašem mnenju sami ustvarjamo težave?
Da, in to v večji meri kot si mislimo. Zelo pogosto so tisti deli telesa, kjer nastajajo mišične napetosti ali zakrčenosti, pomanjkljivo zastopani v naši zavesti. Pomagajva si s primerom. Kadar smo prisiljeni (bodisi s strani okolice ali zaradi lastnih vzorcev) zaustavljati svoje misli, hotenja in potrebe, in nam to tudi "uspeva", smo sicer preprečili nezaželeno delovanje, nikakor pa nismo s tem zaustavili energije, ki jih je oživljala. Prav ta energija se prenese v stresno mišično napetost ter se izraža kot nespečnost, notranji nemir in podobno.

Kaj svetujete v takem primeru?
Da večkrat na dan nekaj časa posvetimo sebi in opazujemo svoje dihanje. Ko ugotovimo, da dihanje ne kroži po telesu, naredimo posebno vajo iz Tehnike odpiranja petih vrat. Z njo preverimo, v kakšnem stiku smo s seboj, to pomeni s svojim telesom, čustvi, mislimi in okoljem ter si na vseh teh področjih damo podporo.

Pri vzpostavljanju pravilne napetosti v ozaveščenih delih sebe je dihanje bistvenega pomena, saj se prek diha odvija izmenjava med sprejemom in oddajo energij, kar je ključ do vzpostavitve pravilne napetosti. Dihanje je tudi povezovalec vseh ravni v pravilno medsebojno razmerje, ki omogoča novo sintezo, se pravi globljo osrediščenost v sebi.

Moram priznati, da sem tudi sama vzhičena nad pristopom, ki zajema celega človeka, tukaj in zdaj, to pa pomeni sredi življenja, takega kot je. Prav to sem pogrešala pri tehnikah, ki sem jih spoznavala doslej.

Je Tehnika primerna za vsakogar, je lahko za koga nevarna, prezahtevna? 
Tehnika je povsem nezahtevna. Za nas, ki smo otroci zahodne civilizacije, je vredno tisto, kar je zelo težko in do česar se dokopljemo z mukotrpnim odrekanjem. Tu pa gre za nekaj povsem drugega, saj delo temelji na pravilni pozornosti. To pomeni, da si ozavestimo tisto, kar se dejansko dogaja in kar zaznavamo v našem telesu, duševnosti in razumu. Izhajamo iz tega, kar je, ne pa iz nekega "zaželenega" stanja. Pri vzpostavitvi celovitosti nam pomagata dihanje in zavest. Vsakič, ko si vzamemo čas za vajo, se na povsem naraven način povežemo v celoto, naša zavest postane enovita, celostna in ne več fragmentirana in razpršena. In v tem stanju v resnici izkušamo svobodo.
Kdor je odprt do te svobode, se uči igraje in tako tudi prihaja do rezultatov.

Zanima me, v kakšni obliki pri vas poteka učenje te Tehnike; prirejate kakšne posebne tečaje ali jo izvajate individualno?
Nekatere vaje ali pa posamezne sklope teh vaj učimo individualno v okviru svetovalnega in terapevtskega dela. Celotno Tehniko pa poučujemo v okviru naše delavnice, ki nosi ime Nove poti do zdravja in traja tri dni. Nazadnje smo imeli delavnico konec septembra na Debelem Rtiču. Mnenja smo, da je Tehniko lažje izvajati v skupini, saj izkušnje drugih bogatijo in poglabljajo lastno izkušnjo vsakega udeleženca. Pri načinu dela se ne obremenjujemo s cilji in rezultati vaj, kajti pomemben je proces ozaveščanja in izkušnja, ki iz tega sledi. Slednje v veliki meri botruje zaupni, prijetni in sproščeni klimi, ki se na delavnicah izoblikuje vsakič znova, a vedno na skupini svojski način.

Kakšna je vloga mentorja?
Mentor s svojo prisotnostjo, s svojo empatijo in potrditvijo izkušenj udeležencev ustvari sproščeno vzdušje za raziskovalno delo na sebi, izhajajoč iz stanja, kakršno je. Spoznanje, da se vsakdo srečuje s svojo motnjo in razumevanje nastanka te motnje sta bistveni stvari za začetek “zdravljenja”. Tu se spoznajo s koraki procesa zavedanja, ki so potreba - ozaveščanje - delovanje - stik - zadovoljitev in umik. Skupina ugotavlja, kje prihaja do prekinitev v procesu zavedanja in kako to vpliva na njihovo psihofizično počutje. Mentor odpira skupini nove poti do zadovoljujočega zaključevanja procesa.

Kako se (če se) vaš pristoprazlikuje od ostalih tehnik in šol?
Duhovne in religiozne šole poskušajo s prepoznavanjem sebe kot duhovnega bitja vplivati na celovitost in uravnovešenost vseh ostalih področij življenja. Šole, ki v svojih tehnikah izpostavljajo moč misli in moč pozitivnega mišljenja, prisegajo na trditev, da je vse v mislih. Psihoterapija pri svojem delu poudarja pomen čustev in življenjskih vzorcev, ki so privedli do težav, povezanih z izgubo ravnovesne točke v življenju. Mnoge od njih, kot npr. gestalt, dajejo velik poudarek zavedanju telesa z namenom prepoznavanja psihičnih blokad. Na etrski ali bioenergijski ravni delujejo vse tehnike, ki se ukvarjajo z uravnovešanjem energijskih pretokov po telesu. To so npr, joga, tai-qi ... Z vzpostavljanjem pravilne pretočnosti na tej ravni omogočajo vzpostavitev ravnovesja tudi na drugih nivojih. Šport najbolj označuje kultivacijo fizične ravni. Veliko raziskav je dokazalo ugodne vplive fizičnih aktivnosti na psihično počutje, koncentracijo, ...

Vse te tehnike so učinkovite, vendar se s prevelikim posvečanjem samo eni ravni, ki da je alfa in omega pri osrediščanju človeka kot celote, samodejno odtegne energijo ostalim elementom. To prej ali slej ponovno privede do izgube ravnovesja. Ponavadi se tak človek po nekajletni uporabi določene tehnike odloči za nov pristop in izbere povsem drugo tehniko, s katero nadgradi staro.

Ali po vašem mnenju možnost izbire osvobaja?
Da, samo v tem je resnična svoboda, ki s seboj prinaša tudi odgovornost za sprejeto odločitev.

Kaj pravzaprav pomeni osrediščenost v sebi?
Pomeni, da človek živi v skladu sam s seboj in z okoljem, ki ga obdaja. Pomeni, da je sposoben zdravo zadovoljevati svoje duhovne, razumske, čustvene in fizične potrebe. Je aktivno vključen v življenje in sposoben z aromo svoje zavesti izražati svoje notranje bitje na katerikoli ravni.

Vaša vizija za naprej?
Ugotavljamo, da smo ljudje na vseh področjih življenja pomanjkljivo "opremljeni" za življenje. Spoznanja, do katerih smo se s skupnimi močmi dokopali, nam dajejo spodbudo, da jih na ustrezen način predstavimo kot veščino za bolj uspešno in manj stresno življenje tudi poslovnemu svetu, pedagogom, zdravstvenim delavcem in svetovalcem ter vsem, ki so pri svojem delu izpostavljeni velikim obremenitvam. Vedno pa bodo naša vrata odprta vsem tistim posameznikom in skupinam, ki menijo, da je napočil čas, da se Tehnike naučijo tudi sami.

Vir: www.cdk.si/soutripanje