Hu je dejal, da bo Kitajska do leta 2020 občutno zmanjšala svoje izpuste toplogrednih plinov v razmerju s svojim BDP, a tega razmerja ni natančno določil. Zaveza Kitajske, največjega svetovnega onesnaževalca, je odgovor na kritike, da Peking za preprečevanje podnebne krize ne naredi dovolj. Hkrati pomeni tudi pritisk na ZDA in ostale velike onesnaževalce za oživitev pogajalskega procesa za dosego novega podnebnega sporazuma.
Svet pričakuje, da bomo sprejeli odločitev za boj s podnebnimi spremembami. Od tega je odvisno preživetje človeštva in njegov razvoj," je dejal Hu. Kitajska je za merjenje zmanjšanja izpustov izbrala kriterij, ki ji najbolj ustreza. Država je odgovorna za 20 odstotkov svetovnih izpustov, a neučinkovito gospodarstvo in podcenjena valuta pomenita, da ima zelo slabo razmerje izpustov v primerjavi z BDP.
Združeni narodi in Mednarodni denarni sklad ocenjujeta, da je Kitajska leta 2004 ustvarila tono toplogrednih plinov na 450 ameriških dolarjev BDP. Razvite države, kot na primer Velika Britanija in Japonska, pa izpustijo tono na 3500 ameriških dolarjev. Kitajska bo torej lahko dosegla svoj cilj že samo z izboljšano učinkovitostjo gospodarstva in z revalvacijo juana.
Hu je tudi pozval razvite države, naj pomagajo državam v razvoju v boju s podnebnimi spremembami s financiranjem in zeleno tehnologijo. Kitajska vse bolj stavi na obnovljive vire energije. Do leta 2020 naj bi iz teh virov pridobila 15 odstotkov energije.
Sicer pa je slovenski predsednik Danilo Türk na podnebnem vrhu pred začetkom splošne razprave Generalne skupščine dejal, da je konec obdobja nafte, konec 20. stoletja, začenja pa se obdobje novih tehnologij in zavez do okolja, zato je potreben nov dogovor v boju proti podnebnim spremembam. Slovenski predsednik je dejal, da se posledice segrevanja ozračja vidijo vsepovsod, potrebno pa je skupno ukrepanje.
Zunanji minister Samuel Žbogar pa je predstavil novo mednarodno pobudo Slovenije, ki predvideva ustanovitev posebne skupine majhnih držav, ki bi na svoj način pomagale do soglasja glede ukrepov proti podnebnim spremembam. Žbogar je spomnil, da so na zunanjem ministrstvu ustanovili poseben sektor za globalne izzive, ki je oblikoval pobudo za ukrepanje pri globalnih spremembah.
To pomeni ustanovitev neke vrste skupine "G" po vzoru skupine najrazvitejših držav sveta in Rusije (G8) ali skupino industrijsko razvitih držav in držav naglo rastočega gospodarstva (G20). Šlo naj bi za majhne države, ki bi skupaj delovale na področju boja proti podnebnim spremembam.
Vir: umanotera.org/etc
|