Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20090224210740410

Redefinicija odnosa država verske skupnosti

torek, 24. februar 2009 @ 21:07 CET

Uporabnik: Pozitivke

VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
Redefinicija odnosa država verske skupnosti

V Sloveniji ureja področje verskih skupnosti, poleg ustave, tudi Zakon o verski svobodi, ki bi moral dosledno upoštevati 7. člen ustave, tako v pogledu ločenosti države in verskih skupnosti kot tudi enakopravnosti verskih skupnosti. Vendar pa temu ni tako, saj ta predpis ne sledi ustavnim določilom iz 7. člena. Da ZVS ne sledi ustavnim določilom, je razvidno tudi iz mnogih reakcij javnosti, manjših verskih skupnosti in dela politike, ki so se pojavile v času priprave in sprejemanja omenjenega zakona. Dejstvo, da je Državni svet dal veto na ta zakon, kot tudi dejstvo, da je ZVS predmet ustavne presoje, torej presoje skladnosti z ustavo, tudi kaže na to, da z zakonom „marsikaj ni v redu“.

Vsega tega se očitno zaveda tudi sedanja vladna koalicija. Zato je, vsaj po našem mnenju, zapisala v svojo koalicijsko pogodbo tudi člen 11.7, v katerem piše, da bodo partnerji pogodbe redefinirali odnos države in verskih skupnosti ter pri tem upoštevali določili 7. člena ustave o ločenosti države in verskih skupnosti ter njihovi enakopravnosti. Da je nujno potrebno izvršiti redefinicijo odnosa države in verskih skupnosti pa jasno kaže tudi odziv na koalicijsko pogodbo s strani katoliške cerkve, ki je v strahu, da ne bi izgubila svojih neustavnih privilegijev, napadla državo in ji očitala, da naj bi prišlo do grobe in škodljive manipulacije in politizacije cerkve.

Zato smo pripravili predlog redefinicije omenjenega odnosa med državo in verskimi skupnostmi ter predlagamo vladi, da ga sprejme in v tem smislu pripravi nov zakon o verskih skupnosti, ki bo temeljil na doslednem upoštevanju 7., 41. in drugih členov ustave. Ta zakon bi moral sloneti na načelu, da država ne sme financirati verskih skupnosti, njihovih institucij, njihove dejavnosti, niti neposredno niti posredno, seveda ne tudi s cerkvijo povezanih oseb. Tako seveda država ne sme financirati kuratov v vojski, bolnišnicah, zaporih in drugje, kot tudi ne prispevkov za socialno varnost duhovnikov, seveda pa tudi ne osnovnih in srednjih katoliških šol, medijev in podobno. Pravtako bi zakon moral sloneti na načelu, da deli verskih skupnosti ne morejo biti del državne oz. javne sfere. Zato del javne sfere ne more biti teološka fakulteta, vojaški ali drugi kurati, blagoslovov državnih oz. javni objektov ne sme biti. Država mora v zakon vgraditi tudi varovalke, da zaščiti načelo ločenosti države in verskih skupnosti kot tudi kaznovalne določbe, če se kršijo načela iz 7. in 41. člena ustave. Še posebej mora država pri redefiniciji odnosa verskih skupnosti in države biti pazljiva na položaj otrok v nekaterih verskih skupnostih, npr. v katoliški cerkvi, saj ta cerkev brez soglasja otrok te otroke krsti, kar je v nasprotju z 41. členom ustave, ki tudi otrokom, ne gleda na starost, priznava versko svobodo, ki obsega tudi svobodo verske opredelitve. Ti otroci s krstom postanejo celo člani te cerkve, pri čemer iz nje niti ne morejo več celovito izstopiti, saj cerkev trdi, da jih na cerkev veže neizbrisna zakramentalna pripadnost.

Na tiskovni konferenci, ki bo

v petek, 27.2.2009 ob 11.00 uri
v prostorih MOL, četrtna skupnost Bežigrad, Vojkova 1, Ljubljana

vam tako želimo predstaviti: