|  Ker me skrbijo življenske razmere in odnosi med ljudmi v današnjem času, sem bil vesel informacij o prihodu nove dobe in celo o ponovnem prihodu Jezusa, ki da bo vse to izboljšal. Vendar kot vidimo se nič ne dogaja, celo več, obdarili so nas s svetovno krizo.Ali se Jezus boji naloge, ki ga čaka?Ali bo zmogel vse sam postoriti? In tako sem prišel do spoznanja, da mu je treba pomagati.
Da, prav ste prebrali, mi vsi skupaj mu moramo pomagati. Če se vsi potrudimo, lahko takorekoč čez noč dosežemo nesluten napredek.
Toda kako? Po moje zelo enostavno in obenem peklensko težko. Namreč, vsak od nas bi se moral odpovedati nečemu, kar ni v skladu z idealom o harmoničnem bitju - stanju - življenju.
V vsakem od nas so prisotne naslednje bolj ali manj izražene lastnosti : jeza, lenoba, napuh, pohlep, pohota, požrešnost in zavist. Če bi vsak izmed nas uspel te lastnosti odpraviti ali vsaj zelo omiliti, ali spraviti pod kontrolo! Ali se zavedate, kaj bi se zgodilo z našim planetom, z našim življenjem?
Nekdo pa mora začeti.
Ali smo bralci pozitivk dovolj pogumni, da začnemo akcijo rajski planet?
|
NE ZAMUDITE
Planet za živet - rajski planet
Prispeval/a: Lario dne ponedeljek, 23. februar 2009 @ 14:16 CET
Še nekaj tednov pa bomo priča velikega spora med sosedi. Tudi pisci na pozitivkah bomo pripomogli z domoljubnim bojem k sranju, ki nas čaka.
LP
Planet za živet - rajski planet
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 23. februar 2009 @ 14:44 CET
Ljubezen v srcu ljubi mir
Prispeval/a: Fredi dne ponedeljek, 23. februar 2009 @ 16:23 CET
Res je kar praviš, da je padli angel Satan & company na zemlji in harajo po človeštvu.
Vojna traja odkar sta Adam in Eva iz Raja zaživela na zemlji.
Zlo je napadlo človeka že v Raju kot vojna napoved miru v srcu.
Ljubi in zver zla bo bežalo od tebe.
Ljubezen se bori do konca življenja.
Ljubi do konca življenja ljubezen.
Lep pozdrav
Planet za živet - rajski planet
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 23. februar 2009 @ 22:18 CET
nobenega hudiča ni nikjer, nobene prežeče zveri, nobenega padlega angela. Samo povsem običajna človeška neumnost, ki ima sposobnost kloniranja in hitrega podvajanja, kar nazadnje pripelje do njene eksponentne rasti in, kot je ugotovil že Einstein, do vesoljne neskončnosti.
Vsi kraji, ki jih omenjaš, (Gaza in Bosna, lahko dodamo še Pakistan, Afganistan, pa Irak) so kraji, kjer se je vedno zelo veliko molilo in govorilo o tem ali onem bogu. Med sabo se ne spopadata muslimanski hudič in judovski ali krščanski hudič – vedno se med seboj spopadajo različni bogovi. In res ne razumem, kako da ljudje tega ne opazijo. Verjetno bo spet kriv hudič…
Ti si bil pečat popolnosti, poln modrosti in dovršene lepote.
Prispeval/a: Fredi dne ponedeljek, 23. februar 2009 @ 23:15 CET
Zlo šunta ljudi v zlo.
Le en je Satan imenovan Hudič.
Je zelo pameten in ni iz tega vesolja ampak sedaj je v totem vesolju z nami z company.
Ma somišljenike, tud morilec je oboževalec zla.
So se klali in se še koljejo med seboj kristjani in muslimani kakor tud kristjani med seboj in muslimani med seboj.
Kdo se ubija?
Človek se ubija.
Ne čudite se, bratje, če vas svet sovraži.
Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo.
Kdor ne ljubi, ostaja v smrti.
Kdor sovraži svojega brata, je ubijalec.
Vi pa veste, da noben ubijalec nima večnega življenja, ki bi ostalo v njem.
( sužnji zla ) Vi pa ste od svojega očeta, hudiča, in hočete uresničevati njegove želje.
On je bil od začetka morilec ljudi in ni obstal v resnici, ker v njem ni resnice.
Kadar govori laž, govori iz svojega, ker je lažnivec in oče laži.
Se hujska in manipulira ljudi.
Kdo je tak zlo manipulativen?
Ljubezen?
Ljubi Bog ljubi in pika.
( kakor pač razumeš poudarjeno tak je in pika )
Lep pozdrav
Planet za živet - rajski planet
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sreda, 25. februar 2009 @ 13:11 CET
Osh-Kosh!
Rajski planet je vedno obstajal in vedno bo obstajal. To je planet, s katerega je bil pregnan resnični, dušni človek. Vse kar je treba narediti je, da se mu omogoči vrnitev na ta Rajski planet. Torej , če te malo para-friziram :
Smo bralci Pozitivk dovolj pogumni, da naredimo vse, da se resnični človek ( naša duša) vrne na Rajski planet ? Neo in Trinity sta si to upala. Tudi Frodo je to zmogel, pa še marsi-kdo drug.
Juda I.
Planet za živet - rajski planet
Prispeval/a: osh-kosh dne sreda, 25. februar 2009 @ 13:12 CET
,,...vedno se med seboj spopadajo različni bogovi.....
glede na to da ne verjames v obstoj enega ali vec bogov,sem pricakoval da bos napisal :
.... vedno se med seboj spopadajo razlicni interesi( ki izhajajo iz nekontroliranih lastnosti ) LJUDI ....
ali imam prav?
Spopad bogov = spopad idej
Prispeval/a: MC dne sreda, 25. februar 2009 @ 14:01 CET
pa saj večkrat napišem kaj kontradiktornega. Ampak tega običajno skoraj nihče ne opazi, ker ljudje k branju ne pristopajo z razumom marveč predvsem z religiozno gorečnostjo. To precej pripomore k temu, da me le poredko zasačijo pri kaki bedariji, ampak raje trosijo svoje.
Ko gre za konkreten primer, ki ga navajaš, pa mislim, da ne gre za protislovje in ti bom tudi zelo natančno razložil, kaj sem imel v mislih. Bog je v prvi vrsti ideja, v katero verjameš. Okoli tega se potem običajno splete skupek nekih dogem in religioznih manifestacij čaščenja. Tudi takrat, ko ateist govori o na primer o dveh različnih bogovih, govori o dveh različnih idejah oziroma o dveh različnih folklorah čaščenja. (Po definiciji, ki je lahko tudi sporna, naj bi bil ateist nekdo, ki ne verjame v boga katere izmed znanih religij. V tem oziru je že tvoja podmena, da sem jaz ateist, nekoliko apriorna oziroma neosnovana. Po definiciji so tudi Budisti lahko ateisti, saj je budizem neke vrste religija brez boga.) Seveda, drži - da v končni instanci vsak spopad »bogov« motivira nek praktičen interes, ampak netivo in iskre, ki podžigajo boj, so skoraj vedno religiozne oziroma ideološke narave. Religija je samo pojavna oblika ideologije. Spopad bogov torej predstavlja spopad dveh idej, ki jih vsak stran obravnava kot absolutno (dobro). Zato so tudi vsa monoteistična verstva, ki Boga dojemajo kot neke vrste osebo, tako zelo nestrpna do Drugega. Razlika med monoteisti in ateisti pa je samo v število bogov. Ateisti verjamejo v enega manj kot monoteisti. To seveda še zdaleč ne pomeni, da so brez idej. Mislim, da razumeš idejo ;-)
Ti si bil pečat popolnosti, poln modrosti in dovršene lepote.
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sreda, 25. februar 2009 @ 15:58 CET
Fredi!
Ali lahko prosim razložiš besedo Satan? Ali lahko prosim raz-odeneš, od kod prihaja t.im hudič ? In od kod nejgova pra-podoba kot rogonosca s kozjo brado ?
Juda I.
Njegove misli pa nam niso neznane.
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 25. februar 2009 @ 16:36 CET
Ni problema.
Zgodila se mi je beseda GOSPODOVA, rekoč:
Sin človekov, zapoj žalostinko o tirskem kralju in mu reci:
Tako govori Gospod BOG:
Ti si bil pečat popolnosti,
poln modrosti
in dovršene lepote.
Bil si v Edenu, Božjem vrtu.
Sami žlahtni kamni so bili tvoja zaščita:
karneol, topaz in jaspis,
hrizolit, beril in oniks,
safir, rubin in smaragd;
tvoji bobni in vdolbine
so bili izdelani iz zlata,
na dan, ko si bil ustvarjen,
so bili pripravljeni.
Bil si maziljeni kerub, za varuha sem te postavil,
bil si na sveti Božji gori,
se sprehajal sredi ognjenih kamnov.
Popoln si bil v svojem ravnanju
od dneva, ko si bil ustvarjen,
dokler se ni našla na tebi krivica.
Zaradi svojega obilnega trgovanja
si postal poln nasilja in si grešil.
Oskrunjenega te pahnem z Božje gore
in kerub varuh te izžene
izmed ognjenih kamnov.
Tvoje srce se je prevzelo spričo tvoje lepote,
zaradi svojega sijaja si spridil svojo modrost.
Vrgel sem te na tla
in te postavil pred kralje,
da pasejo oči po tebi.
Z obilico svojih krivd,
s krivičnostjo pri svojem trgovanju
si oskrunil svoja svetišča.
Zato ukrešem ogenj iz tvoje srede,
da te požre.
Spremenim te v pepel na zemlji
vpričo vseh, ki te gledajo.
Vsi, ki so te poznali med narodi,
se zgrozijo nad teboj.
Grozota si postal
in izginil za vselej!
Bojim pa se, da se ne bi vaše misli skazile in oddaljile od preprostosti, čistosti do Kristusa, kakor je kača s svojo zvijačnostjo preslepila Evo.
Nič čudnega, saj se tudi sam satan preoblači v angela luči.
Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli.
Vemo, da nihče, ki je rojen iz Boga, ne greši, ampak ga iz Boga rojeni varuje in hudič se ga ne dotakne.
Sveti duh v srcu odkriva kar je zaslepljenim skrivnost.
Prosi za usmiljenje in bo vse razumljivo brez človeške razlage.
Za kozjo brado pa povprašaj kakega katolika.
Lep pozdrav
Njegove misli pa nam niso neznane.
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sreda, 25. februar 2009 @ 17:06 CET
Neki moj znanec, Teozof po prepričanju, mi je razlagal malo drugače. Pravi namreč, da Sa-tan pomeni Shai-Tan v Hebrejščini ( fonetično Ši-Tan), kar naj bi pomenilo odsotnost svetlobe. Obraa t.im. hudička pa naj bi izhajal iz šablone narobe obrnje ne zvezde. Pravilno obrnjena zvezda (peterokraka) naj bi pomenila nebeškega človeka, človeka obrnjenega navzgor ( en krak navzgor), narobe obrnjena , en krak navzdol, pa t.im. hudička:
- dva kraka navzgor sta dva rožička
- dva kraka levo in desno sta dve ošiljeni ušesi, in
- en krak navzdol pa kozja bradica.
Fredi, imaš kaj bradice ?
Juda I.
Spopad bogov = spopad idej
Prispeval/a: osh-kosh dne četrtek, 26. februar 2009 @ 13:33 CET
imam pa se eno vprasanje:ali si zagovornik da je zivljenje nastalo z stvaritvijo ( da ga je ustvarila nezemeljska ,,intiligenca,, )ali da je posledica evolucije( po darvinu )?
trenutno se strinjam s prvo varianto.
dilemo mi je prodal klosar( ki pa ima tudi uniiverzitetno izobrazbo ) za liter vina: ce je zivljenje nastalo v tocno dolocenih pogojih(pravi kraj,temperatura itd )kako to da se te pogoji ne morejo ponoviti,da se je to zgodilo samo enkrat v zemeljski zgodovini?
ne morem sprejeti ,,dejstva,, da se lahko zahvalimo svojemu obstoju zgolj neveeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeerjetnemu slucaju. ali lahko ti in kaksni so tvoji argumenti?
Spermij z najmočnejšim egom
Prispeval/a: MC dne četrtek, 26. februar 2009 @ 15:13 CET
O samem nastanku življenja, prvi pracelici ali če hočeš prvem DNK-ju ali sploh prvi dovolj kompleksni obliki nečesa, kar je bilo sposobno podvajanja ali razmnoževanja, Darwinova teorija oziroma evolucija sploh NE GOVORI. Obstaja mnogo hipotez o nastanku prvega življenja, bolj ali manj verjetnih, to pa je tudi vse. Dejstvo je, da obstaja milijarda zvezd in še neprimerno več planetov (od tega jih je gotovo množica takšnih, ki omogočajo nastanek in obstoj življenja v obliki, ki je primerljiva z življenjem na našem planetu), in predvsem ogromno časa (milijarde let), kar bistveno povečuje VERJETNOST, da se je prvo življenje porodilo spontano kot posledica nekih kemičnih procesov iz zmesi bolj ali manj neživih sestavin. Lahko, da je potem to življenje doživljajo nek evolucijski razvoj na nekem drugem planetu, in se nazadnje razvilo v tako kompleksno obliko (tudi inteligence), da je prenašalo »seme« življenja na druge planete, morda tudi na planet Zemljo, lahko pa, da se je takšno »seme« življenja povsem neodvisno porodilo na našem planetu. Dovolj časa, dovolj kaosa, dovolj planetov … meni se zdi pravzaprav neverjetno, da se to ne bi zgodilo.
Če govorimo o našem osebnem obstoju, kot o nečem, kar se zdi neeeeeeeeeeeeeeeverjetno … to je seveda samo subjektiven občutek, ker se preprosto zavedaš, da si in da lahko tudi ne bi bil. Enako zavedanje ima še množica drugih subjektov ali posameznikov, ki se zavedajo, da so. Očitno je ena izmed lastnosti naše vrste tudi ta, da si postavljamo takšna vprašanja.
Lahko si na primer razlagaš, kakšno neskončno srečo imaš, da se je ravno tvoj spermij prebil oziroma preplaval do jajčeca (če imaš močan ego, si to lahko lastiš celo kot osebno zaslugo, kar po svoje drži). Ne moreš se pa na svoje sposobnosti sklicevati ob dejstvu, da si se znašel ravno v pravem »saržerju« iz očkovih jajc, v pravem trenutku in na pravem mestu. Seveda potem to neskončno srečo pripišeš božjemu delovanju ali če hočeš božji dobroti. Seveda vse to postane nekoliko brezpredmetno ob predpostavki, da je to, kar naj bi predpostavljajo Tebe, neka duša, ki se je naselila v telesu, recimo dva tedna po oploditvi jajčeca. O vsem tem je seveda mogoče spet razpravljati ad infinitum, dokazati pa seveda ni mogoče, še najmanj s fosilnimi najdbami, razen če med fosile ne šteješ tudi Sveto pismo in podobne pravljice.
Bowling
Prispeval/a: Fredi dne četrtek, 26. februar 2009 @ 23:18 CET
Fajn za mislit.
Kaj je blo pred nastankom vesolja, ko še ni blo vesolja?
Popolna nula, ( od tu naprej znanstveno ) v kateri je kar naenkrat gratala gmota vesoljska v velikosti pesti v kateri sedaj živiš in se še baje veča?
Znanstveno torej, če se veča, se veča do konca, se pravi znanstveno vesolje ni brezkončno al je?
Mogoče do nule?
Popolna nula je vprašanje, ki znanstvenikom sploh ni zanimivo.
Vprašaj se zakaj?
Življenje iz čmige čmage?
He he.
Res hecno ampak izvanzemaljci al pa vesoljci bilo kateri, le kako so nastali in naredili življenje, ha?
Iz sebe, pa sebe?
Ljubi Bog je večen, iz večnosti, zmeraj je bil in bo ljubi Bog.
Čista nula je razumljiva.
Nič.
Iz nič prihaja ljubezen.
Nič ni v vesolju.
Vesolje je brezkončno.
Izven brezkončnosti je nič.
Nič zaobjema brezkončnost vesolja.
Ljubezen je razumljiva.
Zaljubiš se in ljubiš kar tak iz nič.
Al je potrebna fakulteta, da razumeš nič?
Nič le ljubiš in razumeš nič.
Lep pozdrav
Spermij z najmočnejšim egom
Prispeval/a: osh-kosh dne sobota, 28. februar 2009 @ 11:28 CET
lepo si pojasnil svoje stalisce.
sedaj se sprasujem,zakaj si iste stvari interpretirava vsak na svoj nacin.zakaj lahko jaz sprejmem idejo da me je nekdo ustvaril( pa ceprav ne vem kdo je njega ), tebi pa je bolj blizu ideja slucaja,ki pa je prav tako toliko verjetna kot ideja stvarnika?
ali je to morda eno in isto?
Spermij z najmočnejšim egom
Prispeval/a: MC dne sobota, 28. februar 2009 @ 13:35 CET
Zanimivo vprašanje.
Najprej o ideji slučaja. V življenju se nam veliko stvari zgodi slučajno. Če sem natančen se nam VSE stvari zgodijo slučajno. In enako velja za tiste stvari, ki se ne zgodijo, pa smo bili morda gotovi, da se bodo. Zato tudi operiramo z verjetnostjo nekega dogodka. Nedogmatičen ateist bo vedno rekel, da Boga zelo verjetno ni. Nisem še slišal (pravo)vernika, ki bi rekel Bog zelo verjetno obstaja. Bog 100 % obstaja in pika. (Garancija za to je seveda sam Bog;-) Vrniva se k slučaju. Življenje ni nastalo po slučaju, če nanj gledaš kot na trenuten dogodek. Ampak, naj pojasnim s primerom: Zdi se neverjetno, da bi človek umrl zato, ker bi mu med sprehodom po ulici ponesreči padel klavir na glavo. Ampak zagotovo bi se mu to enkrat primerilo, če bi živel reciva milijardo let. In se tudi že je komu primerilo, odkar obstajajo ljudje in klavirji. Za tistega nesrečnika je bil to samo nesrečen slučaj (verniki bi to pripisali božji volji ali celo božji roki). In podobno je z nastankom prvega življenja. Neverjetne stvari pripisujemo čudežu ali božjemu udejstvovanja, o tisti bolj verjetnih ne razmišljamo na tak način.
In kaj ima pri tem opraviti evolucija. Pravzaprav nič. Ideja evolucije samo pojasnjuje kompleksnost in raznoterost življenja. Čar evolucije je prav v tem, da NI SLUČAJNA! Gre za logičen model, ki edini uspešno pojasnjuje, zakaj je življenje tako raznoliko in kompleksno. Je model oziroma teorija podprta z dokazi, ki jih doslej še nihče ni ovrgel. Zelo preprosto.
Evolucija se komaj kaj ali sploh nič ne ukvarja s stvarjenjem. Že če pogledaš sebe kot odrasel osebek vrste homo sapiens – saj te ni prinesla štroklja, ki simbolizira kreacionistično razlago spočetja. Razvil si se iz oplojenega jajčeca, preko embrija in tako naprej. Že iz razvoja embrija je moč povsem jasno sklepati na evolucijski princip, ki je tu na delu. Embriji popolnoma različnih živali in človeka se komaj ločijo med seboj. (Primerjalna) embriologija je čudovit dokaz tudi samo evolucijo. Enako ali še bolj velja za primerjave DNK struktur – poti in linije razvoja so jasne, dokazi za evolucijo tako trdni, da jih ne more ovreči niti tisoč megatonska Biblija.
Pred kakimi petimi leti sem tudi sam naletel na precej zanimive kreacionistične spise, ki so me na prvo žogo prepričali, da je Darwinova teorija »bull shit«. To me je potem pripeljalo do tega, da sem spet začel raziskovati vire, ki zagovarjajo evolucijo, o kateri smo se sicer učili v šoli. Šlo je za neke vrste dialektični proces. Zgodilo se je, da sem kar naenkrat sploh doumel, kaj je poanta evolucije oziroma Darwinizma. Svari so se mi zložile kot lego kocke. Bolj preproste oziroma umne razlage sveta doslej nisem našel in vsi nasprotni argumenti se mi zdijo infantilni.
In zakaj ti in še večina drugih ljudi lažje sprejema idejo stvarnika? Odgovor je preprost. Zato, ker se ti (jim) zdi misel, da ima tvoje (njihovo) življenje namen (zakaj bi te sicer stvarnik sploh ustvaril) tolažeča in ti (jim) daje upanje. Gre za psihološki moment - večno ontološko vprašanje smisla našega bivanja … vse to je zelo težko uskladiti z idejo evolucije, ki se zdi v svoji determiniranosti nekoliko grozljiva. Ampak, ali ni enako ali še bolj grozljiva determiniranost, ki jo določa tako imenovano zveličanje po božji milosti. Vse je že naprej določeno, kot je določil stvarnik. Ali recimo ideja o karmi, ki predstavlja pač neko popotnico, ki se je ne moreš otresti. Res ne vem, kaj človeka bolj hromi za dejanja. (Lepo si napisal tisto o Indiji, kjer duhovnost ni prav veliko pripomogla k odpravljanju bede)
Kaj je bolj grozljivo: Spoznanje, da je Bog že vse naprej določil (gotovo je, ker sicer ne bi ustrezal definiciji vsevednosti) ali razumevanje zakonom Narave?
Meni se zdi, da ostaja znotraj evolucijskega ali monističnega (materialističnega) pogleda na svet, še zmeraj prostor tudi za upanje in tudi za vero, predvsem pa ogromno ali še več prostora za moralno delovanje človeka. Nenazadnje je tudi naša morala proizvod evolucijskega procesa. Spoznaj sebe – spoznaj svojo Naravo – evolucija je naredila človeka predvsem dobrega. In kot vrsta bomo preživeli le, če bomo spoštovali zakone Narave. Ta pa nas je skozi evolucijski proces izoblikovala kot bitja simbiotskega sožitja in sodelovanja,
ne pa kot plenilske zveri ali parazite. V tem kontekstu lahko razumeš moj Darwinizem tudi kot religijo.
p.s.:
Lahko pa pristanemo na kompromis, ki predpostavlja stvarnika, ki si je zamislil evolucijo. Neskončne regresije se s tem sicer ne znebimo, lahko pa vsaj zakopljemo bojno sekiro.
Spermij z najmočnejšim egom
Prispeval/a: osh-kosh dne četrtek, 5. marec 2009 @ 13:49 CET
<< Vrniva se k slučaju. Življenje ni nastalo po slučaju, če nanj gledaš kot na trenuten dogodek. Ampak, naj pojasnim s primerom: Zdi se neverjetno, da bi človek umrl zato, ker bi mu med sprehodom po ulici ponesreči padel klavir na glavo. Ampak zagotovo bi se mu to enkrat primerilo, če bi živel reciva milijardo let. In se tudi že je komu primerilo, odkar obstajajo ljudje in klavirji. <<
tega se ne razumem,premlevam, mogoce primer ni bil dovolj nazoren zame.puscam si se malo casa.
<<In podobno je z nastankom prvega življenja. Neverjetne stvari pripisujemo čudežu ali božjemu udejstvovanja, o tisti bolj verjetnih ne razmišljamo na tak način.<<
to je dobro vprasanje,zakaj ne razmislajmo vedno isto?
<< Bolj preproste oziroma umne razlage sveta doslej nisem našel in vsi nasprotni argumenti se mi zdijo infantilni.<<
kaj si mislil s tem?
<<In zakaj ti in še večina drugih ljudi lažje sprejema idejo stvarnika? Odgovor je preprost. Zato, ker se ti (jim) zdi misel, da ima tvoje (njihovo) življenje namen (zakaj bi te sicer stvarnik sploh ustvaril) tolažeča in ti (jim) daje upanje. <<
trenutno se iscem smisel,in zato se mi zdi podatek,ali je stvarnik ali ni,kljucen za delovanje v zivljenju.
mislim da je odlocilno dejstvo pri tem to, da sem jaz odrascal v verskem okolju,medtem ko si ti verjetno v znanstvenem-ateisticnem.
<<Kaj je bolj grozljivo: Spoznanje, da je Bog že vse naprej določil (gotovo je, ker sicer ne bi ustrezal definiciji vsevednosti) ali razumevanje zakonom Narave?<<
jaz bi rekel da je to odvisno od tega ali se bojis smrti ali ne?
<<Meni se zdi, da ostaja znotraj evolucijskega ali monističnega (materialističnega) pogleda na svet, še zmeraj prostor tudi za upanje in tudi za vero, predvsem pa ogromno ali še več prostora za moralno delovanje človeka. Nenazadnje je tudi naša morala proizvod evolucijskega procesa. Spoznaj sebe – spoznaj svojo Naravo – evolucija je naredila človeka predvsem dobrega. In kot vrsta bomo preživeli le, če bomo spoštovali zakone Narave. Ta pa nas je skozi evolucijski proces izoblikovala kot bitja simbiotskega sožitja in sodelovanja,
ne pa kot plenilske zveri ali parazite. V tem kontekstu lahko razumeš moj Darwinizem tudi kot religijo.<<
ce bi vsi to znali razumeti!
<<p.s.:
Lahko pa pristanemo na kompromis, ki predpostavlja stvarnika, ki si je zamislil evolucijo. Neskončne regresije se s tem sicer ne znebimo, lahko pa vsaj zakopljemo bojno sekiro.<<
mogoce pa ta misel ze daje odgovor na moje naslednje vprasanje : Ali imas kaksno idejo v cem je smisel vseh svetih knjig (od ved pa do korana (kot zadnje))?