Um naj bi bil, vsaj v delu o katerem danes pišem, to je mišljenje, orodje v rokah človeka!
A vendar je resnica ta, da je človek postal orodje v rokah uma. Um tako skozi telo transformira vse svoje nedorasle in samouničevalne aktivnosti. Naše orodje nas je obvladalo in postali smo njegov suženj!

Koliko smo umsko ovladani lahko na preprost način tudi izmerimo. Pri branju mojega članka ali pa katerega koli drugega opazujmo kaj se dogaja v nas. Je v nas mir, ali nam um neprestano pošilja misli, npr. "kaj je ta larifari, kaj pa ta kretenko piše, pojma nima..."
Se te misli mogoče še transformirajo v čustva?

Torej, več je med branjem v nas miru in spokojnosti, manj na naše življenje vpliva um in bolj svobodno in zavestno je naše bivanje.

Misel nastane v območju mišljenja. Mišljenje pa je ena od zelo aktivnih dejavnosti uma. Mišljenje lahko zaznavamo, torej se lahko zavedamo nenehnega miselnega hrupa v naši glavi. V kolikor se te nenehne miselne dejavnosti samo zavedamo in v njej ne iščemo svoje identitete, torej se z njo ne istovetimo smo izjemno redki ljudje tega sveta, ki jim to uspeva! Naše življenje je verjetno radostno.

Največja ovira za prenehanje vsakršnega trpljenja je istvovetenje z mišljenjem. Torej um rodi misel, npr. "ah kako se danes slabo počutim, pa to deževno vreme..."

Večina ljudi se misli še ne zaveda in se zavedajo šele čustva, ki je nadaljevanje misli!

Pri večini ljudi se nadaljuje s tem, da se istovetijo s to mislijo. Takoj ko se istovetimo s tako mislijo se misel nadaljuje v telo kjer jo začutimo kot manj ali bolj ojačan energijsko nabit miselni vzorec oz. čustvo. V tem primeru naša zavest deluje v "načinu ega ali mišljenja". Misel za svoj obstoj namreč potrebuje zavest, medtem ko zavest ne potrebuje misli za to da obstaja!

Istovetenje s temi mislimi, torej v naše telo prinese čustva, ki nam občutek o slabem počutju, dežju, kot nekaj slabega še bolj ojačajo. dejansko se počutimo še slabše. In v takih primerih ko smo čustevno obvladani je kakršna koli realna, spokojna reakcija na neko dogajanje okoli nas skorajda nemogoča!!

Torej čustvo je odziv telesa na misli oz. podaljšana misel nabita z energijo. Poglejmo kaj se dogaja v našem telesu in vedeli bomo kakšne so misli v naši glavi. Razplamteno čustvo v telesu, še posebno ko govorimo o jezi in sovraštvu, pa poleg tega, da sproži določene biokemične procese, poleg tega da lahko sproži popolnoma nekontrolirano odzivanje človeka, povzroča tudi kopičenje te čustvene energije v tako imenovanih bolečinskih energijskih poljih.

Ta bolečinska polja se v človeku lahko polnijo leta in leta. Iz nasičenih bolečinskih polj še posebno jeze, sovraštva, ljubosumnosti, pa se rojevajo fizični bolezenski simptomi.

Bolečinska polja se lahko v danih razmerah intenzivno odzovejo na dolečne vplive iz okolja. V trenutku nas lahko nasičijo z močno čustveno bolečina in naš odziv, ko smo tako obvladani je grozen!

Bolečina v nekaterih takih primerih tako čustvena kot fizična je lahko strašna. Pojavijo se lahko neverjetna občutja strahu in bojazni...

Umsko obvladan človek se venomer počuti prazen, neizpolnjen. V nas se odpira velika praznina, kot neka temna luknja. Zato taka oseba venomer hrepeni po predmetnih izpolnitvah od zunaj. Človek si želi na vsak način zapolniti to praznino v sebi, ta občutek neizpolnjenosti. Tako tak človek venomer nekaj išče! In ko tak človek naleti na nekoga, ki mu je všeč se rodi takoimenovana zaljubljenost. Zaljubljenost je spet samo čustvo, a sploh na začetku nekega takega odnosa, ko je to čustvo izredno močno se nam zdi, kot da se nam je tista praznina zapolnila. V tej osebi kar naenkrat vidimo odrešitev. Kar naenkrat mislimo, da imamo ljubezen.

Takšna ljubezen se v nekem času običajno sprevrže v nasprotni pol, torej v neko obliko sovražnosti. Tiste strastne naklonjenosti, ki je bila še pred kratkim prisotna ni nikjer več. Do te osebe, kar naenkrat čutimo vse več odpora. Taka razmerja se sicer lahko končajo, lahko se pa tudi vlečejo leta in leta in dva človeka se tako opotekata med neko obliko bolečine in zadovoljstva na drugi strani. Nekateri celo zagovarjajo nek tak odnos, kot popolnoma naraven! Ljudje se torej popolnoma podvržejo svojemu gospodarju umu.

Žalost, žalost in norost, ki pa se jo da seveda premagati. Vsak od nas lahko v tem življenju namesto pekla, na Zemlji doživi raj.

Osvoboditi se je treba izpod jarma uma. Potrebno je postati zavestno navzoč v danem trenutku in ne slediti mišljenju nekam v prihodnost ali preteklost, kamor nas želi venomer odpeljati!! Tisti trenutek, ko dovolimo, da nas naš um s svojimi procesi odpelje iz te sedanjosti naša zavest deluje v "načinu mišljenja". Nismo več zavestno navzoči v tem trenutki in postanemo ranljivi. Če začutimo čustvo v telesu, ga samo zaznavajmo, nikar se ne ravnajmo po njemu. Opazujmo ga, ne seveda z očmi temveč z zavestjo. Sledimo tisti topi bolečini ko smo užaljeni ali ljubosumni. Opazujmo jo kako se hoče ugnezditi nekje tam v prsih. Nikar v takih močno s čustvi nabitih situacijah ne reagirajmo. Samo opazujmo. To je edina moč, ki jo imamo v takih trenutkih v rokah.

Predstavljajte si sobo, popolnoma v temi. Prižgete vžigalico in za nekaj trenutkov osvetlite majhen delček sobe. Vžigalica sicer hitro ugasne in v sobi je spet tema. A za hip vam je uspelo v to sobo pripeljati svetlobo!!

Tako je tudi v telesu, opazujte čustvo in za hip boste v svoje telo pripeljali svetlobo!!

Več bo takih trenutkov, močnejša bo svetloba in dalj časa bo trajala. Kmalu se boste zavedali misli v vaši glavi, a le te vam ne bodo več krojile vašega življenja. V njih namreč ne boste več iskali svoje identitete.
Kmalu boste začutili tudi vašo pravo identiteto, ki je tako spokojno tako nežna a obenem tako močna, da boste kar nekaj časa zasanjani, ko jo boste privič začutili.

Tukaj se rodijo tudi tista globlja čustva, ki nimajo svojih nasprotij, tako kot jih imajo umska, npr. danes zaljubljenost jutri sovražnost. Začutili boste stanje ljubezni, celovito konstantno harmonijo. Takrat boste lahko tudi delili ljubezen! Ljubezen je globlje stanje nas. Ne morete je izgubiti saj je venomer tukaj, le izpod jarma uma se morate izviti.

Spustite ta težka bremena iz svojih ramen in zadihajte svobodo življenja.