|  V dveh letih naj bi pri Petrinjah na Krasu na 70 hektarjih površine zrasla ena največjih sončnih elektrarn v Evropi, ki naj bi dosegala moč 35 megavatov. Ideja za projekt se je porodila družbi Paninvest iz Arje vasi, ki je vlagatelja, družbo City solar, dobila v Nemčiji.
Družba je specializirana za vse gradbene stopnje in uporabe projekta. Gradnja bo potekala postopoma, objekt pa naj bi oskrboval kar 13.000 slovenskih gospodinjstev, s čimer projekt daleč presega hrpeljsko-kozinsko občino, poroča Radio Slovenija.
Celotna naložba bo stala 175 milijonov evrov, največji mogoč prihranek ogljikovega dioksida pa ocenjujejo na 42 tisoč ton. Prva naloga je seznanitev krajanov in upoštevanje pripomb naravovarstvenikov, prav tako pa bo tudi opravljena študija vplivov in umeščenosti v okolje.
Območje predvidene gradnje zajema katastrsko občino Ocizla in sicer južni del proti Petrinjskemu krasu. Lokacija je v 90-odstotni lasti občine, vlagatelji in občina pa bodo predstavitve nadaljevali tudi v prihodnje. Idejno zasnovo so sicer v sredo predstavili na sedežu hrpeljsko-kozinske občine, predstavitve pa so se poleg občinskega vodstva udeležili tudi krajani in naravovarstveniki, še dodaja Radio Slovenija.
Vir: rtvslo.si
|
NE ZAMUDITE
Ali bo na Krasu kmalu sončna elektrarna?
Prispeval/a: Tomaž Ogrin dne četrtek, 29. januar 2009 @ 12:20 CET
Škoda je kmetijskih, gozdnih in drugih naravnih zemljišč.
S tako industrializacijo vedno bolj omejujemo prostor živalim, ki tudi zato prihajajo vedno bližje naseljem. Izgradnja takih objektov vsebuje še ceste, vzdrževalne poti, daljnovode, povečuje se promet, tam, kjer je bila prej narava v mirovanju, tudi svetlobno onesnaženje se pojavi in razvrednotenje naravne podobe pookrajine. Vse to so mednarodni elementi kvalitete prostora.
Znano je, da pri izkoriščanju sončne svetlobe za elektriko potrebujemo ogromne površine za majhen izplen. Za primerjavo, naša jedrska elektrarna je brez zunanjih posegov povečala moč za 20 MW ob zadnjem vzdrževanju. Ta moč je na razpolago 24 ur na dan, vseh 365 dni v letu.
Sončna energija pa žal ne spada med stabilne vire, ko gre za velike postavitve. Ponoči pač ni sonca. Iz postavitev na objektih pa je drugače. Pomagamo si s shranjevanjem v akumulatorje, takrat ko sije sonce. Z raznimi pretvorniki potem tudi dobimo stabilen vir, ki je enak omrežni elektriki.
Neprejemljivo pa je zavajanje javnosti s stavki, kot je zgornji:
"objekt pa naj bi oskrboval kar 13.000 slovenskih gospodinjstev". Ne bo jih mogel, žal. Ker sonce ponoči ne sveti, teh 13.000 gospodinjstev pa potrebuje elektriko tudi ponoči. Teh 13.000 gospodinjstev bodo oskrbovale še naprej 24 urne elektrarne, ki vzdržujejo naše elektro omrežje.
Taka elektrarna bo kvečjemu povzročala izpade in sesutja omrežja zaradi nenadnega povečanja ali zmanjšanja moči, če bo priključena direktno na omrežje. Vsekakor pa ne bo priključena na teh 13.000 gospodinjstev. To bi bila katastrofa za gospodinjstva.