Oljčno olje je nepogrešljiva sestavina skoraj vsake sredozemske jedi. Nekateri Grki ga pijejo, a ne po žlicah, temveč kar iz kozarca. Njihovi antični predniki so oljko častili po božje, kar dokazuje podatek, da je vsakogar, ki bi jo posekal, doletela smrtna kazen. Tudi Rimljani so častili blagodejne učinke oljčnega olja in mu posvetili rek: »Nujni sestavini civilizacije sta vino in oljčno olje.«

Tekoče zlato, kot je oljčno olje nekoč davno poimenoval Homer, se je skozi stoletja iz Sredozemlja razširilo po vsem svetu in z njim danes v vsaki kuhinji bogatimo ter spreminjamo preproste sestavine v okusne in izjemno zdrave jedi.

Poraba sredozemske zlate tekočine narašča, k čemur v veliki meri prispevajo vse glasnejša priporočila medicinskih strokovnjakov in svetovno znanih kuharjev. Med največjimi porabniki oljčnega olja smo prav državljani Evropske unije. Le za prehrano porabimo skoraj dva milijona ton olja na leto, to število pa še narašča.

Najboljše je deviško
Obstaja več kot 75 sort oljk in niti eno oljčno olje po okusu ni enako drugemu. Tolikšne pestrosti ne najdemo pri nobenem drugem olju. Oljčno olje je posebno tudi zato, ker je edino, ki ga lahko uživamo takoj zatem, ko »stisnemo oljko«. Vsa druga olja je treba dodatno obdelati, rafinirati ali čistiti, da so primerna za prehrano. Najboljše je hladno stiskano ekstra deviško oljčno olje, ki nosi ime »deviško« zato, ker ni ne kemično ne toplotno obdelano in ne vsebuje nobenih dodatkov. Če je pravilno obdelano, ohrani okus, aromo in prehransko sestavo sveže obranih oljk. Kot vsako olje se tudi oljčno lahko pokvari, postane žarko in zaradi slabega okusa neprimerno za uživanje (kar pa ne pomeni, da je strupeno). Žarkost je neposredna posledica oksidacije maščobnih kislin, do katere pride zaradi izpostavljenosti svetlobi in toploti. Zato je olje smiselno shranjevati v temnem in hladnem prostoru.

Oljčno olje je najbolje uživati surovo, ker se na tak način ohranijo vsi vitamini in antioksidanti, čeprav ne naredimo veliko škode, če z njim kuhamo, pečemo ali dušimo. Zmotno je razširjeno prepričanje, da oljčno olje ni primerno za toplotno obdelavo hrane. Za kuhanje se oljčno olje uporablja, že odkar so ga pred več kot 6.000 leti začeli pridobivati. Tudi po večurni uporabi pri 200 °C ne spremeni svojih lastnosti, temveč zgolj okus, medtem ko je večina drugih olj uporabna le do 170 °C, kasneje pa v njih nastanejo toksične spojine, ki so telesu škodljive.

Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov oljčno olje ne oksidira v tolikšni meri kot druga olja za kuhanje, njegova kemična sestava pa ga uvršča med dokazano najbolj zdrave, varne in zaščitne maščobe. Uporaba oljčnega olja pri peki zmanjša vsebnost holesterola in nasičenih maščob v živilih. Če namesto masla sežemo po oljčnem olju, dobimo hrano »lažjega okusa«. Olje ima sicer enako število kalorij kot druga olja, ker pa ima izrazitejši okus in aromo, ga pri kuhanju ali pripravi solat porabimo manj, kar nam posredno pomaga omejiti vnos kalorij.

Simbol zdrave prehrane
Ameriško kardiološko združenje je v 30 let trajajoči raziskavi ugotovilo, da je umrljivost za srčno-žilnimi boleznimi najnižja v Grčiji, posebno na Kreti, najvišja pa na Finskem. Razlike so bile rezultat prehranjevalnih navad, natančneje, rezultat uživanja maščob. V deželah z visoko obolevnostjo in umrljivostjo za boleznimi srca in ožilja so ljudje uživali več nasičenih maščob, ki vsebujejo veliko holesterola, prebivalci Sredozemlja pa so svoje srce reševali z vsakodnevnim uživanjem polnovrednih žit, sadja, zelenjave in stročnic, z zmernim pitjem vina med obroki in z velikimi količinami oljčnega olja. Nedavne raziskave so priskrbele dodatne dokaze, da sredozemska prehrana ni zdrava le na splošno, temveč da je prav uživanje oljčnega olja tisto, ki znižuje raven holesterola v krvi.

Varovalo za srce in balzam za kožo
Oljčno olje je v svojih bioloških in prehrambnih vrednostih zelo zdravo živilo. Ima izjemno kemično sestavo; vsebuje visok odstotek nenasičenih maščobnih kislin, ki dvigujejo zaščitni in znižujejo nevarni holesterol ter s tem preprečujejo nastanek in razvoj poapnenja žil, ki mu pravimo ateroskleroza. Skriva tudi precej vitaminov in antioksidantov, s čimer znova pomaga preprečevati bolezni srca in ožilja.

Oljčno olje zmanjšuje tveganje za nastanek vnetja želodčne sluznice in razjede na želodcu, pozitivno pa vpliva tudi na rast in razvoj otrok ter mladostnikov. Ščiti jetra, ugodno deluje na žolč in učinkovito zavira staranje. To bi lahko potrdila najstarejša Zemljanka, Jeanne Calment, ki je doživela 122 let in je po pričevanjih potomcev redno uživala »zlato tekočino« ter jo uporabljala v lepotilne namene.

Olje namreč ne deluje le navznoter, deluje tudi navzven. Danes je pomembna sestavina množice kozmetičnih preparatov, ki jih najdemo na policah drogerij in lekarn: vazelinov za ustnice, šamponov, balzamov za lase, krem za telo, izdelkov za sončenje in mil, odlično pa učinkuje tudi naravnost iz stekleničke. Japonski znanstveniki so dokazali, da oljčno olje zmanjšuje število rakastih obolenj na koži, saj vtiranje olja v kožo ščiti pred sončnimi žarki, opeklinami, preprečuje nastanek alergij ter mehča in pomirja kožo.

Legende pravijo, da se je v kopelih iz oljčnega olja redno sproščala egiptovska vladarica Kleopatra, ki je slovela po svoji lepoti in privlačnosti. Marsikatera sodobna ženska bo potrdila, da 10 minut namakanja in masiranja nohtov v toplem oljčnem olju, ki mu dodamo nekaj kapljic limoninega soka, nohte polepša, okrepi in reši lomljenja, oljčna kopel za noge pa poleg nohtov poskrbi še za trdo kožo na petah in stopalih. Suhe, lomljive lase odlično poživijo oljne maske, ki jih nanesemo na mokre lase po umivanju (in nato speremo), olje pa lahko namesto vazelina nanesemo tudi na ustnice, če so razpokane in suhe. Možnosti uporabe tega izjemnega naravnega zdravila so torej neskončne, njegova pomanjkljivost pa je ena sama: visoka cena. Vendar v tem primeru ni treba premisliti dvakrat, saj koristi nedvomno odtehtajo strošek.

Zdenka Đokić, revija Nika
www.dnevnik.si