Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20080828082704809
Mladi morajo vedeti...
sreda, 10. september 2008 @ 05:01 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
KDAJ BO IZPLAČANA ODŠKODNINA PRIZADETIM ZA VOJNO ŠKODO?
Po uredbi z dne 2.4.1945 v Beogradu, ki jo je na pobudo zaveznikov odredil Josip Broz Tito, se je takoj po vojni ustanovila državna komisija za popis vojne škode. Popisi in ocenitve so bili opravljeni in ležijo v državnih arhivih.
Sklepi so služili za izdelavo skupnega elaborata, ki so ga predložili mednarodni reparacijski komisiji in kot dokazni material za zahteve za povračilo vojne odškodnine od agresorjev Nemčije, Avstrije, Italije in Madžarske. Reparacije, ki so pripadale oškodovancem, so bile nacionalizirane.
Denar pa je bil vložen v elektrogospodarstvo, Litostroj, TAM, IMV, Belinko in drugo slovensko industrijo, za sanacijo bank, za ugodne kredite, gradnjo cest, železnic, stadionov, razno infrastrukturo, itd. Iz sredstev reparacij smo morali kompenzirati z Italijo tudi njeno lastnino na našem ozemlju, ki je postala naša družbena lastnina (elektrarne na Soči, Salonit Anhovo, itd).
Navedene investicije so se v tranzicijskem obdobju lastninile. Tisti prizadeti, ki bi morali dobiti izplačane odškodnine, so ostali praznih rok.
Družbena lastnina, v kateri so neizplačane reparacije, prihaja posredno v roke tudi novodobnim bogatašem. Zato menim, da se prizadetim godi velika krivica.
Vse kategorije prizadetih po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in po zakonu o denacionalizaciji so dobile izplačane odškodnine, razen tistih, ki jim je agresor požgal domove in oropal domačije. Kako mačehovsko se obnašajo nekatere politične stranke, ki odklanjajo izplačilo odškodnin prizadetim, kaže dejstvo, da je Slovenija 3. januarja 2002 Italiji na fiduciarni račun pri Dresdner Bank Luxembourg izplačala zadnji obrok in s tem celotno odškodnino v višini 57.707.679 USD za zapuščeno imetje italijanskih optantov. S tem je dokončno izpolnila svoje obveznosti, ki jih je imela po Rimskem sporazumu iz leta 1983. Svoje državljane pa so pustili na cedilu. Žalostno je, da prizadetim celo Zveza borcev odklanja upravičenost do izplačila odškodnin, ko bi morala biti prva, ki bi se za odpravo krivic zavzemala. Pri tem pa pozablja na privilegije svojih članov, ki so jih imeli vsa leta po vojni iz državnih sredstev, med katerimi so bile tudi reparacije vojne škode. Mnogi so dobili od države iz teh sredstev ugodne brezobrestne kredite in si postavili luksuzne vile in uživali druge privilegije, vse od velikih borčevskih pokojnin in dodatkov, zdravljenja na državne stroške in razkošnih potovanj po svetu.
Tej krivici je treba napraviti konec!
Treba je vedeti, da so med prizadetimi starejši ljudje, ki so bili odgnani v koncentracijska taborišča, nekateri še kot otroci, in veliko potrpeli med vojno in po vojni, ko so se vrnili v požgane in izropane domove in so preživljali težka leta revščine in odpovedi, da so sploh lahko zaživeli na novo. To so danes ostareli in bolni ljudje, ki bi jim kakšna manjša vsota odškodnine prišla še kako prav za zdravljenje in tudi kot moralna satisfakcija za prestano trpljenje in povzročene krivice.
Če smo socialna in pravna država, smo dolžni te krivice vsaj delno, v skladu z njenimi možnostmi, odpraviti. Še vedno se odprodaja državno premoženje, v katerem so sredstva iz reparacij vojnih odškodnin. Skoraj nedojemljivo je, da zakon o povrnitvi škode iz druge svetovne vojne , ki ga je predložila vlada v sprejem, ni bil sprejet. V čigavem imenu govorijo tiste politične stranke, ki imajo v svoji sredini in ob svojem boku toliko milijonarjev in milijarderjev, ki so si parkirali družbena sredstva na svojih zasebnih računih, med katerimi so tudi sredstva oškodovancev, in jim prizadete žrtve vojne niso mar?
Navedla bom le nekaj izpovedi ljudi:
… Črniški dekan Alojzij Novak je 15.2.1944 v svojo kroniko zapisal: "Danes je nad Rihenbergom sodnji dan. Strašen dim se vali iz sosednje doline, vmes pa poka in grmi orožje. Ljudi so baje odpeljali... Partizani pa so pravočasno pobegnili...
…Kraševci so med drugo vojno veliko potrpeli. Zgodilo se je nekega mrzlega februarskega jutra v letu 1944, da so Kraševce odgnali iz svojih domov v koncentracijska taborišča. Že pol leta prej so Nemci požgali vasico Mali dol. Prebivalci, požganci so si pomagali tako, da so se razdelili po okoliških vaseh in našli zatočišče pri sorodnikih in znancih. Vendar ne za dolgo. Vse prebivalce iz Komna in okoliških vasi so Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče v Neumarkt pri Nürnbergu. Domačije so oropali, živino odgnali in potem vse domove požgali. Nad 200 hiš in gospodarskih poslopij je takrat zagorelo, samo v Komnu 140.
To je bilo okupatorjevo maščevanje, ker so partizani iz zasede pobili nemško kolono 97 mož ob cesti Rihenberk (sedanji Branik) – Komen, nato so te pobite Nemce zložili na tovornjake, jih polili z bencinom in zažgali. Partizani niso tedaj pomislili kako kruto se bodo Nemci maščevali nad domačim prebivalstvom. Več kot jasno je, da to ni bilo za trpeče prebivalce junaško dejanje, saj so posledice tega okrutnega dejanja plačali prebivalci, ki so strahotno trpeli v internaciji. Nemci so odpeljali ljudi iz Cvetroža, Bizjakov, Birsov, Korpa, Britofa, Ključa, od Zjačev ter Vidmaršča, Malega dola, Komna, Tomačevice in okoliških krajev. Komen je pogorel cel, razen treh hiš, pogorelo je tudi župnišče in z njim vsa župniška vaška kronika. Trpljenje Kraševcev v nemški internaciji je bilo nepopisno. Kraševce je spremljal v internacijo tudi vaški župnik msg. Viktor Kos, ki je vzel s seboj v rjuho jabolka, s katerimi so se med prevozom v Nemčijo hranili predvsem otroci, ki so se prevažali v zaprtih vagonih brez vode in hrane.
Iz Neumarkta so se interniranci raztresli po Bavarski, stari, onemogli in bolni pa so ostali v taboriščih. Veliko jih je tam pomrlo od trpljenja, lakote in drugih nadlog. 29 naših kraških rojakov je našlo pokoj v nemški zemlji. Po vrnitvi domov po osvoboditvi, je prebivalcem pomagala zavezniška anglo-ameriška vojska. Med tem pa so spali in si kuhali na prostem in po štalah, otroke, ki so se vrnili iz Nemčije pa so oddali sorodnikom ali znancem v rejo. Veliko domačinov je po vrnitvi spalo kar na svojih pogoriščih. Iz desk so si naredili provizorične strehe nad glavo in si skuhali kakšen topel obrok dnevno v naravi. Ne smemo pozabiti, da je veliko Kraševcev emigriralo v svet, ker so bile domačije uničene in v povojnem času je bilo zelo težko preživeti.
… v Strmcu na Bovškem so Nemci požgali do zadnje hiše in vse moške pobili.
… Nemška vojska je z letali bombandiraja več vasi.. Porušene in požgane so bile cele vasi: Log pod Mangrtom, Podravšče, Podsrednje, Zamir, Čezsoča, Žaga, Svino.
… V Šmarjah pri Kopru so se Nemci maščevali in dne 3. oktobra 1943 vas delno požgali. Takrat je pogorelo 32 hiš, 38 senikov, delno pa je bila poškodovana tudi župnijska cerkev. Niti leto dni kasneje (21. junija 1944) je vas že drugič gorela. Posledice tega požiga so bile veliko večje od prejšnjih, saj je od 150 hiš pogorelo kar 135.
… V Kubedu pri Kopru so Nemci 2.10.1943 požgali 59 hiš.
… Nemci so Loko požgali 12.10.1943 (Loka je oddaljena od Kopra 16 km).
… Nemci so požgali vasi Otlica, Vojščica, Šebrelje, Lipa, Selo nad Brestovico; požgane so bile Vižovlje, Mavhinje, Cerovlje pa Medja vas; v Šlovrencu v Brdih je bilo ubitih 22 ljudi...
… Na Banjški planoti so Nemci požigali hiše in streljali talce od septembra 1943 dalje. Požgane so bile hiše v krajih Stanovišče, pa na Trnovski planoti vasi in sela Ravnica, Trnovo (33 ljudi pogrešanih), Nemci, Zavrh, Lokve (247 ljudi mrtvih).
…Na Lokvah so Nemci leta 1944 požgali vse hiše v vasi razen ene, katere niso videli.
… Šebrelje žalosten dan v zgodovini vasi je 9. junij 1944, ko so v vas vdrli Nemci in njihovi hlapci. Požgali so skoraj celo vas, ustrelili 6 ljudi, pet pa jih odpeljali s seboj.
… Štirinajstega septembra 1944 so nacisti na Tatrah požgali 41 hiš.
… Ustje, - zgodilo leta 8. avgusta 1942, Italijani sp požgali celo vas, okoli 85 hiš. Leta 1944 so prišli Nemci in ponovno požgali in prej vse pokradli. Oškodovanec pravi: »Izgubili smo vse, dve hiši , gostilno, štalo, orodje, vozove, vozičke, razne stvari, ki smo jih rabili za mesarijo, ki smo jo imeli v Ajdovščini. Nekaj živine smo rešili, ostalega popolnoma nič, goli smo šli od hiše do hiše. Kar smo imeli na sebi, to je bilo vse. Ob požigu so tudi postrelili ljudi kot talce.
… Prva nemška ofenziva, to je bilo 27. septembra 1943, na predvečer so začele padati granate, torej iz Sv. Gore in Goriškega gradu. Oškodovanec se sprašuje: Vojne škode so bile izplačane, kje je torej končal ta denar? Pravzaprav so se škode pretopile v družbeno lastnino. Ogromno premoženja je bilo v lasti državljanov 3. Rajha, to so bili rudniki, industrija, elektrarne, zavarovalniški in bančni kapital in vse to je bilo v skladu z mednarodnimi pogodbami zaplenjeno in seveda na račun vojne škode. Mi smo dobili nekakšne voucharje. Ob popisu so nam obljubljali, da nam bodo to vojno škodo povrnili. Te naše prijave so služile za mednarodno reparacijsko komisijo in so jih tudi predložili. Na tej osnovi je bilo dobljenega ogromno premoženja, ki pa so ga "pozabili" vrniti in so ga nacionalizirali. Materialni oškodovanci na tej osnovi dokazujemo, da je njihovo premoženje po šestih desetletjih še vedno v državnem premoženju. Vse to premoženje je nosilo dobiček 60 let, nam pa je bilo to nekako ukradeno, ne pa odtujeno. S tem našim premoženjem brez obresti, brez vsega, 62 let služi država.
… Dne 23.9.1943 so Nemci požgali domačijo moje matere v Dobravljah pri Ajdovščini. Bili smo v begunstvu, od hiše do hiše. Ostali smo brez vsega.
… Rodovna, leta 1944 so Nemci požgali 12 hiš, v katerih je zgorelo 24 domačinov. Ostali so le ostanki požgane Smolejeve domačije.
… Gestapovci in nemški vojaki so na Libeliški gori, Ojstrici, Otiškem vrhu, Šentjanžu … storili vrsto grozljivih zločinov, požgali hiše in domačije partizanskih sodelavcev ter ljudi pobili ali odpeljali v izgnanstvo.
… Pesniku Danetu Zajcu, ki se je rodil leta 1929 v Zgornji Javoršici pri Moravčah so v 2. svetovni vojni ubili oba brata, požgali njegovo rojstno hišo in v nekem nacističnem požigu pa je bil priča, kako so Nemci vrgli v ogenj živega očeta.
… Med vojno je bilo najbolj porušeno mesto v Sloveniji Maribor. Maribor je doživel 268 letalskih alarmov in 29 bombnih napadov, v katerih je 1.518 zavezniških letal odvrglo na mesto nad 15.000 bomb težkih 4.750 ton, ki so porušile ali močno poškodovale 47% zgradb. V bombnih napadih je bilo ubitih okoli 480 ljudi, vendar tukaj niso vštete vojaške osebe, ki so bile ubite na poti skozi Maribor.
… Rašica je bila prva požgana vas v Sloveniji. Dne 18.9.1941 je na Rašico prišla nemška komisija, ki so ji partizani ob vračanju v dolino pripravili zasedo. V zasedi so umrli vsi Nemci, nakar je 20.9.1941 sledilo veliko maščevanje. Vse krajane so deportirali, vas pa izropali ter 22.9.1941 požgali.
… 11. januarja 1942 so tridnevni boji na Gorenjskem zahtevali devet življenj borcev in 41 življenj domačinov, ki so jih Nemci nehumano pobili po umiku partizanov. Znesli so se nad vasjo, jo izropali, požgali in hiše do tal zaminirali. Uničili so tudi cerkev in njeno opremo odpeljali.
…. Na Veliki Planini so Nemci v januarju 1945 požgali vse pastirske koče.
… V Podstudencu so bili ustreljeni talci, morija in uničevanje sta se nadaljevala do konca vojne. Ubitih je bilo veliko ljudi, mnogi domačini izseljeni in požgane mnoge domačije.
… V Suhi Krajini so bile tamkajšnje vasi izropane, požgane in ustrahovane.
… Ljudi so izseljevali v koncentracijska taborišča. Požgane so številne vasi – Rašica, Dražgoše, Kokra, Gozd pod Križami, Radovna in mnoge druge.
… Znamenita dražgoška bitka naj bi bila po mnenju mnogih nespametna, ki naj bi jo bilo mogoče preprečiti. Nemci so vas požgali in pobili prebivalce.
V tem opisu je navedenih le nekaj primerov. Vseh požigov, ropanja in nasilja, ki so ga bili deležni prizadeti ljudje, pa ni mogoče opisati v enem prispevku.
www.tatjana-malec.si
Komentarji (10)
www.pozitivke.net
