ČAROBNA TORTICA
Beneta sem že v rani mladosti »zdravila« tudi s pomočjo hrane. Sprememba našega jedilnika je kmalu pokazala rezultate. A kljub temu je prava modrost še dolgo počivala globoko skrita v omari. Nekaj ključnih situacij mi je prineslo prava vprašanja in s tem tudi odgovore nanje.

Vse se je začelo nekega lepega dne, ko mi je moja mama zaupala, da ona kar zamrzne fižol, da tako »ne pridejo vanj molji« in da ga naslednje leto posadi. Mene je to zelo presenetilo. In tu prva pomembna lekcija hrane in naših jedilnikov: obstaja hrana, ki ima v sebi vso življenko moč, da kljub hudim razmeram (»globoki zamrzi«) obudi popolno življenje in zraste. To je v meni prebudilo veliko spremembo. V njem je namreč implicitno vprašanje: čemu sploh hrana in kaj pravzaprav »zdravi«.

V svojih izkušnjah z Benetom in z mano, sem lahko našla tri pomembne funkcije hrane, ki večino naših jedilnikov postavijo na glavo:
1. ŽIVLJENJE
2. INFORMACIJA
3. NEVTRALNOST

1.ŽIVLJENJE

Nekatera hrana ima v vsebi tako močno življensko moč, da je tudi hud mraz ne more »pobiti«. Tako lahko prava hrana naši »bolni« duši zrcali, da je življenje mogoče obuditi. Torej hrana ni le hrana, ki nas hrani in polni, temveč je lahko KLJUČNA INFORMACIJA. Pomaga tistim, ki so zanjo odprti, da bi v njih prebudila zvok resnice, torej življenja v nas samih. Kar pomeni, da pomaga vsem tistim, ki v sebi iščejo pot do resnice, ljubezni in notranjega miru. Ko smo namreč zaprti, ni le hrana tista, ki nam ne pomaga; ne pomaga nam prav nič. Spomnimo se, da je za vsako spremembo potreben prvi korak: in tega moramo narediti sami. Kriviti druge za naše tegobe je dober prepoznavni znak, sa so naša vrata zaprta in v takem primeru ne bo pomagala niti hrana. Kaj torej pomeni odprtost? Pomeni poznati vzrok vseh naših bolezni – torej tega, da bolezen (fizična ali duševna) ni le nekaj kar nas je doletelo, temveč, da ima svoj vzrok v nas samih. Ta se nahaja v naših miselnih vzorcih (in ne v telesu, kjer se posledično kaže!). Naše misli kot pridne tkalke tkejo vse »še tako nevidne« nitke našega življenja: nam v dobro, če se zavedamo kaj sploh smo, ali nam v škodo, če so misli oddaljene od resice. Torej je glavno vprašanje vseh tegob: Katera moja misel me je pripeljala v to konkretno situacijo? Čakajmo na odgovor in bodimo pripravljeni v drugih videti le naše zrcalo. Kjer nas slika drugih, in s tem zrcalo, najbolj moti, se nahaja naša misel, ki nas žuli. Ko dotično misel prepoznamo, pride drugi korak – da to misel opustimo. Ker so to ponavadi dolgotrajni in ustaljeni načini razmišljanja, je potrebno precej vztrajnosti, da misel v svoji popolnosti opustimo. Prav tu nam lahko pomaga tudi hrana, ki vsebuje ne le hranila temveč popolno informacijo ŽIVLJENJA. Ta je kot luč, ki sveti naši duši in nas spominja resnice. Vse misli, ki so na primer potonile v žalosti in depresiji, lahko obudi v resnico ... če jo le išče.

Posegajmo torej po hrani, ki ima sama po sebi naravno življenko moč. Razni kemični preparati ne morejo nadomestiti že ustvarjene narave. Hrana ni le nek izvleček (vitaminov, mineralov ...), je informacija! Da bi bila informacija popolna je potrebno posegati po naravni hrani, ki je polna in celostna. Vsa refinirana živila naj zamenja naravno polno zrno, iz katerega bomo delali moke, kruhe, testenine ... Posegajamo po starodavnih vrstah, kot je na primer pira. Ko ješ pirina zrna, na primer v rižoti, daje občutek polnosti, ki te nasiti v že zelo majhnih količinah. Podobno je s polnozrnatim rižom. Ali tudi s kvinojo.

2.INFORMACIJA

Prav vse na našem planetu je informacija. Zato je pomembno tudi, da se naučimo pravilno razumeti vse kar nas obdaja – torej tudi hrano in temu ustrezno izbirati živila. Vsa naša čustva in misli vlivajo vsemu kar nam pride pod roko, informacijo. Če na primer kuhamo, ko smo žalostni ali jezni bo tudi hrana temu primerna. In tisti, ki jo bodo jedli bodo jedli tudi naše misli. Če ste bolj občutljive narave, ste morda že lahko opazili kako vam kakšna hrana ni ravno najbolje sedla. Meni se je kar nekajkrat zgodilo, da sem v naglici kaj skuhala ... in enako hitro kot sem hrano hotela pripraviti, sem hrano izločila v obliki driske. Kuhajmo torej z ljubeznijo, nežnostjo in dotikom. Več ko se dotikamo sestavin, več topline vnesemo v hrano. In ta bo posledično prišla tudi v nas.
Po drugi strani izbirajmo hrano, ki bo imela najboljše informacije, ki so jih vnesli drugi: to je ekološka hrana, biodinamična hrana, hrana, ki prihaja morda od ljudi, ki jo častijo in blagoslavljajo. Kvaliteta te hrane, pa čeprav je na prvi pogled to »enak polnozrnati riž«, je popolnoma druga.

Da bi razumeli to točko v svoji popolnosti posežimo po Masaru Emotu. On je napisal knjigo Sporočila vode. Ukvarjal se je med drugim tudi s tem, da bi dokazal moč naših misli. Na njegovih slikah zamrznjene vode je dokazal, da je moč misli ljubezni sposobna ponovno uravnati močne in neuravnovešene vibracije mobilnega telefona, in to, da naše misli tudi na daljavo lahko spremenijo kvaliteto vode. Srčno priporočam prebiranje te knjige, da bi lahko razumeli kako zelo je pomembno kaj delamo s hrano (in seveda tudi z vsem drugim). Ko na primer sadike škropimo z raznimi kemičnimi preparati, da bi uničili zajedalce, podzavestno vlivamo na ves tretiran pridelek misel, da je »svet nasilen in da ga je treba »pobiti« na takšen ali drugačen način, saj bo sicer on uničil nas« (enako kot se uničuje plevel in zajedalce, da bil pridelek čim »bogatejši«). Popolnoma prefinjeno ... a učinkovito. Jejmo torej prave informacije ŽIVLJENJA.

3.NEVTRALNOST

Tretja pomembna točka »zdravilne« hrane leži v vseh tistih živilih, ki imajo moč nevtralnosti. Kaj to pomeni? Včasih smo povsem potrti in žalostni in se nam »tako zelo prileže dobra tortica« (ali kaj podobnega). Kakšni so učinki te »tortice«? Tortica nas ... že med tem, ko jemo ... pa tudi kratek čas po tem ... nekako pomiri. A spomnimo se ponovno kaj je bolezen in kaj jo povzroča – le naše misli. Če je nekdo zelo negativen in vse vidi v slabi luči, je ponavadi ali zelo »jezen« človek ali »pa zelo žalosten in depresiven«. Pogosto ponabljanje takšnega stanja privede do bolezni. S tortico, s katero si lajšamo naše tegobe le utišamo notranji glas naše duše, ki nas kliče po tem, da mu prisluhnemo. Morda imamo težke življenske situacije. Njihov namen je le ta, da bi spoznali lastno misel, ki je tegobo stkala. Če jo spoznamo, jo lahko spremenimo in s tem tudi to življensko situacijo. Če pa ne prisluhnemo temu Glasu, ki nam šepeta katera je ta misel, ostaja vse enako ... še naprej se pojavljajo situacije, ki nas jezijo ali žalostijo, mi pa jih »tišamo« s torticami ene ali druge vrste.

Kaj to praktično pomeni? Izvzemimo iz jedilnika vso tisto hrano, katera nas čustveno pomirja le na videz in le za kratek čas. Beli sladkor (in seveda vse slaščice) lahko v večini primerov, vsaj po mojih izkušnjah, izvzamemo iz jedilnika. Sladkor nas namreč pomirja v tegobah le kratkotrajno. Naše stare misli, ki so največkrat napačne-negativne, pa kmalu po zaužitju »tortice« zopet »priplavajo na površje«. To je podobno kot srečanje s prijateljem, ki se mu mi pritožujemo nad življenjen, on pa nam »daje prav«. Če bomo enako razmišljali še naprej, bomo še naprej videli vse stvari enako težavne in »slabe«. Kaj je torej več vredno: prijatelj, ki vedno strinja z nami (pa čeprav mislimo negativno) ali tisti človek, ki nam zna misli preusmeriti tudi na druge nivoje.
Podobno je z mesom. Večina živali, ki so na voljo v supermerkatorjih in trgovinah na sploh, so predane življenski »kletki« v takeri brez prostora odraščajo le zato, da jih bodo nekoč »pokončali za hrano«. Dodajmo temu še hormone, ki se dajejo v želji po čim hitrejši rasti in »dobičku«. Le kakšna čustva se lahko v takšnih razmerah ravijajo? In mi to seveda vse jemo. Je to res nevtralno živilo?

Nevtralnost hrane resda nima pomirjevalnih učinkov tam kjer bi jih mi včasih želeli, a so veliko bolj učinkovita zaradi dveh vzrokov:
- Ko smo mi »padli iz ravnotežja« nam dajejo informacijo o ravnotežju (nevtralnosti), da bi jo tudi mi sami lahko našli s temu ustreznimi mislimi. So torej referenčna točka.
In
- Pustijo prosto pot izražanju naše duše; ne zaprejo nam torej ust, da na primer ne bi kričali, ali da ne bi jokali. Prav nasprotno, pomagajo, da se usta na široko odprejo, da bi se misel izrazila in našla svojo pot. V vsa čustva in misli se je namreč treba poglobiti, da bi iz njih našli njihov globji pomen. Če jih utišamo s »tortico«, sta poglabljanje, in s tem dolgotrajni notranji mir, nemogoča.

Ukvarjajmo se torej s čutenjem hrane, da bi izbrali le hrano, ki nam je prava informacija. Naj vse jedilnike spremlja Življenje in nevtralnost v blagoslovu Stvarnika, ki nam je Življenje že zdavnaj podaril. Podaril zato, da bi ga polno in radostno živeli in ne zato, da bi se ves čas pritoževali ali umirali za raznimi boleznimi, ali zato, da bi bili večno odvisni od tablet, alkohola, cigaret, »tortic« in drugih »priboljškov«. Stvarnik nam je namenil večno in celostno radost; in ne le radost na trenutke. Čemu naj se torej zadovljimo le s pol piškota, če nam je dana cela miza življenskih dobrot? Na voljo imamo morsko vodo, da bi jo uporabili pri pripravi naše vsakdanje hrane. Vsebuje veliko več mineralov kot predelana sol ... predvsem pa v pravilnejšem razmerju. Zanimivo je kemična sestava krvi in morja zelo podobna (glej knjigo Srečka Berganta Z morjem v sebi). Na voljo nam je tudi živa voda, ki vsebuje sončne žarke in mehurčke zraka, ki jih vsrka ko teče preko zemlje in skal. Če telo sestavlja 70% vode, bi morali v prvi vrsti poskrbeti za živo in čisto vodo (sladko in slano).

Naj priprava hrane in s tem naše prehranjevanje postane umetnost in čutenje neokrnjene, od Stvarnika podarjene narave. Naj preneha biti nujno »zlo« kateremu smo vsakodnevno izpostavljeni.
Naj zahvala našemu Stvarniku oplemeniti vse kar nam je dano.

Saša Tasevski - šola Življenje Drugače
www.zivljenjedrugace.blogspot.com