Nesebično pomaganje drugim, ne rojeva zgolj toplega in puhastega občutka, ampak omogoča zdravo in daljše življenje. Ezoterična resnica, ki so jo začele podpirati tudi različne znanstvene struje.

“Znanstveniki so mnenja, da v nas obstaja sila, ki nas žene, da dajemo,” piše dr. Stephen Post v svoji knjigi Why Good Things Happen To Good People (Zakaj se dobre stvari zgodijo dobrim ljudem). Dr. Post navaja in dokazuje povezavo med opravljanjem dobrih dejanj ter dolgoživostjo.

Naraščajoče število znanstvenikov podpira njegove trditve s študijami, ki so pokazale, da se človeško telo krepi, če oseba izkazuje hvaležnost, radodarnost, itn.

Dr. Post, predsednik Case Western Reserve University's Institute for Research on Unlimited Love, pravi, da če ste dobra oseba, vam to ne bo nujno prineslo novega avta ali izgube na telesni teži, vendar obstaja t.i. karma možganov, kjer telo fizično nagradi dejanja dobrote in odpuščanja. “Pomemben zaključek znanosti o ljubezni je ta, da dajanje ščiti zdravje dva krat bolj kot pa ščiti Aspirin pred srčnimi obolenji, “ pravi Post.

Psiholog Robert Emmons je preučeval bolnike, ki so jim presadili organ. Ugotovil je, da so pacienti okrevali hitreje, če so občutili hvaležnost.
Iz študije, v kateri je psiholog Russel Kolts opazoval osebe, ki so preživele travmatični dogodek, je razvidno, da so osebe, ki so čutile hvaležnost, imele blažje post-travmatične stresne motnje.
V drugi študiji so znanstveniki od leta 1920 opazovali dvesto ljudi in jih vsako desetletje izpraševali pet ur. Ugotovili so, da so ljudje, ki so v srednji šoli radi dajali, uživali boljše fizično in duševno počutje v pozni starosti.

“Povezava med duševnim zdravjem in dobrimi dejanji je prav posebej izrazita, ampak tudi v fizičnem zdravju se zrcali posameznikov odnos,” pripomni psiholog Paul Wink.
Ko pomagamo drugim, se lažje sprostimo in obvladujemo stres.
Raziskovalci univerze v Michiganu so odkrili, da se pri ljudeh, ki socialno podpirajo druge, ko se ti nahajajo v finančni stiski, zmanjša bojazen o pomanjkanju denarja.

Dr. Post verjame, da morajo ljudje, ki želijo živeti dlje, delati na svoji naravnanosti tako, kot če bi spreminjali prehranjevalne navade ali načine telovadbe. Post je prav tako mnenja, da je sedanja družba pripravljena na spremembo v pozitivno smer.
“Naša dolžnost je, da smo napram sebi odkriti. Nasmehnite se ljudem, ki jih ponavadi niti ne pogledate, govorite z ljudmi, ki jih sovražite,” je napisal študent Pierre-Olivier Laforce iz Quebeca v Facebooku.
Ryan Fitzgerald, dvajsetletni brezposelni mladenič iz Bostona, je prejel pet tisoč klicev, potem ko je na YouTube objavil svojo telefonsko številko, z namenom, da bi ga lahko poklicali tujci, željni pogovora.
Gospoda Fitzgeralda je navdahnil Avstralec Juan Mann, ki se je zavoljo akcije, objemanje neznancev (“Podarim objem” v Sloveniji), znašel na kavču Oprah Winfrey.

A nove, boljše in prijaznejše poti, ne ubirajo zgolj mladi idealistični ljudje. Peggie Pelosi o baby-boom generaciji pravi, da primanjkuje priložnosti, kjer bi lahko ljudje izrazili sočutje. Podjetnica, sedaj tudi pisateljica (knjiga:Corporate Karma: How Business Can Move Forward By Giving Back), pomaga podjetjem pri oblikovanju človekoljubnih združenj. “Prišli smo do točke, ko želimo, da ima življenje smisel.”

Prevod in priredba: Valerija Hozjan
http://www.mindpowernews.com