V Sloveniji je gojenje gob zapostavljeno zaradi tako rekoč tradicionalnega nabiranja samoniklih (divjih v naravi rastočih) gob.

Skoraj nihče ne pomisli, da je gojenje gob ob upoštevanju nekaterih za njihovo rast nujnih potreb (temperatura, vlaga, zračnost, osvetlitev) mogoče v obliki konjička v domači kleti, vrtu ali celo dnevni sobi. Na tak način je mogoče gojiti okoli 40 vrst gob in se izogniti vrsti nevšečnosti ter po drugi strani narediti nekaj koristnega za vrt, okoliško naravo ter rastline, katere rastejo v vrtu.

Za gojenje so primerne sledeče vrste gob: bukovi ostrigarji, poletni ostrigarji, svetlikave pološčenke, brestovi zajčki, japonske nazobčanke (šitake), brestovi zajčki, marmorirani zajčki, zimske panjevke, rdeči in rumeni ostrigarji, bradovci, kolesnice, žveplenjače, kraljevi ostrigarji ter druge.

Z gojenjem gob se izognemo zamenjavam z drugimi vrstami strupenih gob, katere srečamo v gozdu ali na travnikih in vsako leto med nabiralci terjajo smrtne žrtve. Preprečimo uživanje vrst gob, katere nemalokrat vsebujejo visoko prekoračene vrednosti težkih kovin in celo radioaktivnih elementov. Z gojenjem gob doma preprečimo ropanje gozdov, nadaljnje ogrožanje že redkih in nemalokrat zavarovanih vrst ter uničevanje podgobja, ki se nahaja v vsakem kotičku narave (Pod povprečno človeško nogo, ki stopi na gozdna tla se nahaja približno 450 kilometrov podgobja, katerega velik delež se s hojo potrga in močno poškoduje.).

Da ne omenjamo tega, da je gojenje gob v zaprtih prostorih lahko popolnoma neodvisno od letnega časa in si je zaradi tega dejstva mogoče vzgojiti sveže gobe kadarkoli.
Poleg zgoraj omenjenih prednosti je omembe vredna zlasti ta, da s pomočjo gob lahko razgradimo vrsto organskih ostankov, kateri se nam kopičijo v vrtu in nemalokrat kazijo njegov videz. Med ostanki so zlasti veje in drug odpaden les v zmleti obliki (sekanci) en najboljših substratov za gojenje lesnih vrst gob. Pri gojenju gob na takih ostankih je veliko dobrobiti v tem, da iz ostankov z majhno vrednostjo dobimo gobe, ki predstavljajo okusen in hranljiv ter nemalokrat zdravilen obed, obenem pa gobe lesne sekance popolnima razgradijo in v daljšem času iz njih naredijo s hranili bogat humus, katerega uporabimo za gojenje zelenjave in drugih rastlin. S podgobjem preraščen substrat zamešan v prst zmanjšuje tudi vsebnost onesnažil v tleh, zlasti pesticidov in je zaradi tega primeren za zaščito rastlin, živali in podtalnice pred onesnaženjem. Izredno primeren je tudi za zemljo, katera je v fazi preusmerjanja na okolju bolj prijazne načine kmetovanja (eko in biokmetovanje).

Če se gojenja lotimo vzporedno z gojenjem zelenjave in drugih rastlin s tem omogočimo dobrobit tako rastlinam kot gobam, saj se mnogo vrst rastlin in gob med seboj fizično povezuje ter si pomagati pri skupni rasti (mikoriza). Podgobje gob se pod zemljo poveže z rastlinskimi laski in tako poveča sposobnost črpanja hranil iz zemlje. Na tak način lahko za več kot desetkrat poveča površino stika med koreninami in prstjo. To omogoča rastlinam boljšo prehranjenost in zaščito pred sušo. Obenem pa ovoj podgobja okoli koreninskega laska predstavlja zaščito pred neugodnimi biotičnimi in abiotičnimi dejavniki okolja, to pomeni, da preprečuje dostop insektom, bakterijam in klicam raznoraznih povzročiteljev rastlinskih bolezni ter zmanjšuje možnost razvoja rastlinskih bolezni.
Rastline nudijo gobam zavetje pred sončno pripeko in pretiranim vetrom, gobe pa v tleh zadržujejo vlago. Na ta način vzgojene rastline so večje, močnejšega in bolj zdravega videza obenem pa se poveča tudi količina njihovih plodov.

Za vse nadaljnje informacije vas prosimo, da se obrnete na nas. Z veseljem vam bomo pomagali.

Andrej Gregori,
Zavod za naravoslovje,
Ulica bratov Učakar 108,
Ljubljana,
tel: 031/893 262,
e-pošta: info@zanaravo.com,
spletna stran: www.zanaravo.com.