Spominjam se davnega 1. maja,
v letih, ko so izbruhnile naylon kombineže,
svoboda, enakost in enakopravnost.
Vsi so imeli službo.
Najrevnejši hlapec je postal
na svoji zemlji svoj gospodar.
Slovenci smo bili "kot hudič" pridni,
ženske pa so postale emancipirane.
Še danes bi lahko bili dediči teh pravic,
če se ne bi tako razkoščkali
na bogate in revne.
Kako so goreli kresovi po domovini
so naši in povsod so kuhali golaže,
pekli čevapčiče in delili krajnske klobase.
Razvadili smo si želodce in utrdili kožo,
drage dame in dragi gospodje!
Nekateri menijo, da praznika 1. maj sploh
ne potrebujemo več, saj imajo našo lastnino,
prapor in naš meč bratje v rokah.
1. maj – plehek ideal s svetlejšo prihodnostjo
neoliberalizma. ŽIVEL 1. MAJ
v spomin na delavske demonstracije v Chicagu 1886.leta
in na prvi kongres druge internacionale 1889. leta!
ŽIVEL 1. MAJ v naši človeški zavesti in delavski pesti!
Spominjam se davnega 1. maja,
