Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20070407160637907

Prehodi sobota, 7. april 2007 @ 16:06 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Pusti svoje noge, da se dotaknejo pekla. Pusti svoje roke, da se dotaknejo neba. Primi se za beneški steber, v katerem so skrite vodne kresnice, večne oči vprašanj in odgovorov. Tisočerih pogledov vode vate. Ulezi se v svojo posteljo železnih navad in opazuj nebesnega pajka, ki te bo ujel v svoje mreže sanj. Pred tabo se pogrezajo večeri in ti bi rad imel zase moje oči. Ne razumem te, kaj bo z njimi tvoj nepotešljivi zagon. Tudi jaz strmim v isto nebo, ki jemlje vase in neomajno čaka ladje, ki ne morejo spati in se zarivajo v moj obraz. Nisem morje, le pregnetena sem z nevihto življenja. Nagubaj vodo v sebi in pljuskni vame, da bom čutila val morske vode, ki bo spral svojo sol z moje duše. Zapri svojo odprtino, ki čaka, da bo potegnila mojo ljubezen vase. Ozdravi mi dušo z zelišči, ki rastejo na najvišji točki neba. Prihajam skozi škrlatne odprtine v tvoje telo, v kopel tišine. Ne trkaj mi več na prsi, za pot potrebujem čisto ravnovesje. Vstajenje je končni smisel človeka. Odpravljam se tja, kjer misli hočejo razbiti vest, kjer pahljači visokih sončnic žarijo tvoje oči. Komentarji (0) www.pozitivke.net