Tisoč čistih besed in tisoč čistih misli ne more sprati ene same kaplje krvi živali, ki jih pokončajo v klavnicah, zato da bi lahko »čisti« človek doživel čisti kulinarični užitek, ali da bi doživel čisti duhovni presežek velikonočnega slavja v pričakovanju »očiščenja« grehov, ki ga prinaša »agnus dei«. Noben vuduizem, nobena transcendenca, nikakršno onaniranje biti, nobena religiozna čistost, niti pesniška vznesenost človeške ljubezni, še manj kake pozitivne in čisti misli, ki se v vsem razkošju razodevajo na tem ali onem spletnem portalu, ne morejo odpraviti trpljenja živali, ki ga generira človekova antropocentrična zavest, napuh in požrešnost. Po drugi strani, pa zaradi »moje zlobe« še ni bila mučena, niti pokončana ena sama žival.

Danaja, ostani še naprej tako čistih misli. Razumeti pa moraš, da oba slediva istemu imperativu. Jaz se počutim bolje, če sem zloben. Tebi je lažje in prijetneje, če si čista, lepa, prijazna in če te drugi prepoznavajo, kot takšno. Zato ti tudi ne bom predlagal, da obiščeš kakšno klavnico. Bilo bi preveč travmatično za tvojo čistost in znala bi se ti nehote utrniti tudi kakšna »zlobna« misel ali beseda, kar bi zanesljivo pokvarilo resonirajočo pesniško vznesenost v službi filantropije, ki blagohotno dopušča vsakršno človeško neumnost ali krutost.

[ Odgovori na to | # ]