Piše: Nara Petrovič

O himalajski soli

Tako so že v 4. st. pred našim štetjem imenovali sol, ki jo je Aleksander Veliki tovoril s Himalaje in so jo v njegovem kraljestvu lahko uporabljali samo najvišji družbeni stanovi. Sol je slovela tudi po svojih zdravilnih lastnostih. Kasneje je dolga stoletja samevala pod debelimi plastmi himalajskih gora, dokler je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja niso znova odkrili in začeli uporabljati v zdravilne in kulinarične namene. O tako imenovani himalajski ali Aleksandrovi soli je v tujini napisanih že veliko knjig in člankov, raziskovali so jo mnogi znanstveniki, podatki o njej pa so zares presunljivi.

Ta posebna sol je nastala, ko se je pred približno 260 milijoni let izsušil praocean. Tektonski premiki in drugi geološki dejavniki so spravili mase soli pod debele plasti kamnin, kjer ji je visok pritisk spremenil kristalno strukturo. Za razliko od navadne morske ali kamene soli himalajska sol nima običajne kvadratne oblike, ampak so kristali blago razvejani, vendar brez ostrih robov. Najpomembneje pa je to, da kristal ni izoliran od drugih spremljajočih kemijskih elementov. Po analizah naj bi teh elementov bilo 84, njihovo razmerje v blagi slanici pa je zelo podobno razmerju elementov v maternični tekočini.

Škodljivost rafinirane soli

Ker je struktura himalajske soli tako drugačna, človeška presnova iz nje zlahka asimilira tudi mikroelemente, kar pri običajni namizni soli ne drži. Navadna sol je pravzaprav le še rafiniran natrijev klorid, ki daje samo okus, sicer pa telesu v glavnem škodi. V količinah, v kakršnih sol uživamo dandanes, ta iz našega organizma izčrpava tekočino in vitalne elemente, povzroča kopičenje vode v tkivih in dehidracijo celic (kar je, mimogrede, tesno povezano z nastankom kožnih izpuščajev in celulitisa), podira mehanizem uravnavanja krvnega pritiska, obremenjuje organe izločanja itd. Zato vam bo vsak zdravnik ob bolezni svetoval zmanjšanje uporabe soli.

Za izničenje vsakega odvečnega grama soli mora telo porabiti 23-kratno količino dragocene celične vode, s katero jo mora nevtralizirati. Če količina natrijevega klorida tudi potem ostane previsoka, ga telo rekristalizira, tako da uporabi razpoložljive živalske beljakovine, ki jih prav tako ni mogoče razkrojiti. Telo iz teh beljakovin proizvaja urinsko kislino in se tako znebi tudi viška soli. Kombinirani kristali urinske kisline in natrijevega klorida se pogosto kopičijo v kosteh in sklepih ter so tesno povezani z revmatizmom, artritisom, ledvičnimi in žolčnimi kamni.

Pitje raztopine himalajske soli

Uporabljamo jo lahko na mnoge načine po lastnem navdihu - v kuhinji, pri masaži, v kopelih - dobro pa je poznati nekaj osnovnih smernic za uporabo. Himalajska sol se "aktivira", ko jo pripravimo v obliki nasičene raztopine. To pomeni, da v steklen kozarec z dobro tesnečim pokrovom (nekatere različice soli so na voljo skupaj s kozarci s steklenim pokrovom z gumico in mehanizmom za zatesnitev) damo nekaj velikih kristalov ali razdrobljene soli in dolijemo toliko dobre izvirske vode, da del soli ostane neraztopljen (na 150 g soli zadostuje 3-4 dcl vode). Posebej v primeru velikih kristalov počakamo okoli 45 minut, da slanica doseže maksimalno koncentracijo. Ta je pri sobni temperaturi okoli 26 %. Za vse namene uporabljamo tako pripravljeno nasičeno raztopino. Če začne v kozarcu zmanjkovati vode, jo dolijemo, če začne zmanjkovati kristalov soli, jih dodamo, tako da vedno ohranimo nasičeno raztopino.

Svetuje se, da pri doziranju soli ne uporabljamo kovinskih žlic, zajemalk ali drugih pripomočkov, ker je kovina reaktivna. Bolje je uporabiti keramične, steklene ali plastične žlice. Dan je dobro začeti tako, da na tešče spijemo kozarec vode, v katerem raztopimo 1-2 žlički (odvisno od velikosti žličke) nasičene raztopine himalajske soli (slanica naj bo zelo blago slankasta). Slanica na tešče tudi sicer zelo ugodno vpliva na prebavo, himalajska sol pa prinaša še dodatne koristi zaradi ugodne kemijske sestave in specifične kristalne strukture.

Drugi načini uporabe

Mnogi uporabljajo nasičeno ali razredčeno raztopino himalajske soli tudi za mazanje kože. Rezultati so presenetljivi zlasti pri odpravi gub, čiščenju, pomlajevanju in povečanju elastičnosti kože. V primeru razpokane kože ali odprtih izpuščajev uporabite blažjo raztopino. Predlagamo, da preizkusite naslednji recept za mazanje oziroma masažo:

V 2,5 do 3 dcl stekleničko s širokim grlom in dobrim pokrovom vlijemo 1 dcl kvalitetnega olivnega olja, 1 dcl nasičene raztopine himalajske soli in 1 dcl izvirske vode. V primeru večje ali manjše stekleničke lahko mere prilagodimo. Na začetku bo slanica izpolnila spodnjo polovico kozarca, olje pa zgornjo. Kozarec potem nekaj časa - običajno sta potrebni približno dve minuti - stresamo, da nastane gladka emulzija, kar začutimo po tem, da tekočina v steklenički neha klokotati in se spremeni v redko kremo.

Praktično vse vlažilne kreme so v osnovi emulzije vode in raznih olj s takimi in drugačnimi dodatki, saj se emulzije najbolje vpijajo v kožo - bolje kot sama voda in bolje kot samo olje. V obliki kreme lahko ostanejo trajno zaradi dodanih kemikalij, medtem ko se doma pripravljena emulzija slanice in olivnega olja po 15 sekundah začne razslojevati - na dnu se nabira mlečnata slanica na vrhu pa rumenkasto ali zelenkasto olje. Zato moramo takšno domačo emulzijo med mazanjem ali masažo večkrat potresti, s tem da pri napol razslojeni emulziji zadostuje le nekaj tresljajev, da se spet spremeni v kremo. Na čas tresenja vpliva tudi temperatura: višja ko je, prej nastane emulzija, zato je ni priporočljivo hraniti v hladilniku.

Po mazanju z opisanim pripravkom je koža neverjetno elastična in mehka. Masaža je zelo udobna, saj dlani gladko drsijo po koži brez občutka, da bi bila koža neprijetno mastna.

Če vam finančne zmogljivosti to omogočajo, lahko navadno sol povsem izločite iz kuhinje in jo nadomestite s himalajsko soljo. Slane jedi, ki jih pripravite s himalajsko namesto z navadno kuhinjsko soljo, občutite kot veliko "lažje". Tudi žeja je po takem obroku manj agresivna.

Nazadnje naj omenim še solne lučke iz večjih kristalov himalajske soli, ki zelo ugodno vplivajo na počutje in vzdušje v prostoru, ker ionizirajo zrak, oddajajo ugodne frekvence elektromagnetnega valovanja in barvno svetlobo. Po vsem napisanem verjetno ni treba posebej poudarjati, da so izmed vseh vrst solnih lučk najboljše prav tiste iz himalajske soli.

Zdaj se že gotovo sprašujete, kje je himalajsko sol mogoče kupiti. Trenutno je v Sloveniji na voljo le v nekaj trgovinah z zdravo prehrano in v nekaj društvih, ki se ukvarjajo z alternativnim zdravljenjem, s porastom zanimanja pa se bo gotovo razširila tudi paleta ponudnikov. Za pol kilograma soli, ki vam ob zmerni uporabi lahko traja kar nekaj mesecev, je treba odšteti od 2000 do 3000 SIT.

Vsi skeptiki, ki se vam zdijo našteti podatki pretirani, poskusite naslednje: ko ste utrujeni zaradi naporne miselne dejavnosti, spijte kozarec raztopine himalajske soli in opazujte učinek. Ko si tako posolite pamet, boste videli, da vam s tem člankom nisem solil pameti.